Od Slapa po cesti ob Tržiški Bistrici, mimo Lomščice, ki se izliva v njo, pridemo do prijazne vasice Čadovlje.
Križ s Križanim
Prej široka dolina se zoži in nas pri vhodu vanjo pozdravi Križani na lepo obnovljenem lesenem razpelu, ki stoji nasproti Kotarjeve domačije. Domačini pravijo, da je prvotno stalo znamenje kakih 10 metrov naprej in bilo postavljeno po zaobljubi. Ko so po drugi svetovni vojni popravljali cesto, so vaščani poskrbeli za obnovitev znamenja , ga postavili na sedanji prostor in krili vse stroške.
Stari križ je vsajen v rjavo prebarvan betonski podstavek. Na tramovih je pritrjena lesena deltoidna stena, okrašena z nazobčanim robom. Znamenje je zaščiteno z dvokapno streho, visoko je 170 in 120 cm široko. Na ozadje je pritrjen 70 cm visok križ s Križanim, katerega je obnovil domači podobar iz Javornika. Razpeti Kristus naj bi nas spominjal na najvažnejši dogodek vsečloveške zgodovine, kjer se je v Njem božja ljubezen sklonila v globino človeškega trpljenja in prinesla odrešenje.
Znamenje oskrbujeta s cvetjem hišni gospodinji Primožičeva in Tišlerjeva.
Okrasno nabožno bogastvo na Jamenškovi in Tišlerjevi domačiji
Od znamenja Križanega stopimo prek mosta čez Tržiško Bistrico in še malo navkreber in pridemo do Jamenškove domačije kjer gospodari Anton Žos, Čadovlje 11. V stropniku stare hiše je vrezana letnica 1766. Ko so koncem 19. stol. obnavljali nadstropni del zgradbe, je neznan podobar na vhodni fasadi naslikal fresko sv. Florijana (95 × 85 cm), pod njo pa v majhen pravokotnik letnico 187 (3?), ki je komaj čitljiva. Ta zavetnik naj bi hišo varoval pred ognjem. Za zdravje domačih in njihove živine, skrbi še drugi zavetnik sv. Valentin. Njegov kip stoji v globoki, 80 cm visoki, z lesom obloženi niši, ob vogalu vzhodne stene, nadstropnega dela hiše. Svetnika predstavlja lesen kip, kot duhovnika, ki drži v levici knjigo, s kazalcem desne roke pa kaže proti nebu. Na glavi ima duhovniški biret. Nekdaj je bil kip obarvan, danes pa je zaradi vremenskih vplivov že »posivel«.
Stopimo še k sosedu Tišlerju, po domače k Čenču, Čadovlje 9. Hiša ima na jugovzhodni steni, alpsko oblikovan, slikovit leseni gank, ki ga krasi cvetje. Na steni pod gankom so tri dokaj dobro ohranjene freske (80×70 cm), naslikane med štirimi okni prvega nadstropja. Preproste podobe so v rumenih, rjavih in črnih tonih, ki prikazujejo hišne zavetnike: Žalostno Mater božjo, Križanega Kristusa in sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Oba imata okoli glave svetniška sija. S temi freskami je Jože Tišler polepšal dom preden se je pred prvo svetovno vojno poročil.
Nabožne freske na kmečkih domovih želimo obvarovati kot del narodove kulturne dediščine.
Znamenje nesrečne smrti
Pripovedovali so, da so se šli trije bratje iz Doline ženit v Lom k Zabrniku. Ko so se ponoči vračali, se je snubec v gozdu ubil. V spomin na to nesrečo, so svojci, ob cesti proti Dolini, v bližini nesreče, blizu Kotarja postavili leseno tablo na kateri je bil zapis: Jože Primožič, se je ubil 25. jan. 1899. Z leti je les dotrajal in znamenja niso obnovili.
Viri:
Avguštin C. Tržič in okolica, Zavod za spomeniško varstvo SRS, Ljubljana,1970.
Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo, župnijski list, 1924-1940, letniki 1925-26.
Cevc T., Primožič I. Kmečke hiše v Karavankah, Znanstveno raziskovalni center SAZU Ljubljana, 1988, str. 186- 188.
Kragl V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, 1936.
Kragl V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, Župni urad Tržič, 1994 .
Kronika župne cerkve Tržič, 1880 do 2005.
Oznanila župnije Marijinega oznanjenja Tržič, Župni urad Tržič, 1989 do 2004.
Rakovec S. Steze in pota okoli Tržiča, Tržiški vestnik, 1953 do 1957.
Ramovš A. Barviti trogkofelski apnenec Dovžanove soteske: lepotni spev narave, Občina Tržič, 2002, str. 32.
Zadnikar M. Znamenja na Slovenskem, Ljubljana, 1964.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj, kustosinja Damjana Pečnik (ustni vir).
