Kužno znamenje ali Zahvala milostni materi božji prav v času nove epidemije sije v stari-novi pozlati in je delo baročnega arhitekta Jožefa Strauba iz leta 1743.
Jožef Straub je ustvaril bogato kompozicijo:
Vrh stebra (visok 8 m) stoji Sveta Marija, mati Jezusa Kristusa. Brezmadežna Devica Marija stoji na kači.
Pod njo je na reliefu sveta Rozalija (1130-1166), zaščitnica pred nalezljivimi boleznimi.
Steber obdaja šest kipov svetnikov (prvotno osem, kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Nepomuka sta izgubljena):
Sveti Frančišek Asiški (1181/82 – 1226), italijanski redovnik in pridigar. Med drugim je ustanovil frančiškanski red.
Sveti Sebastijan (ali Boštjan) (umrl ok. 288), mučenik, ubit med preganjanjem kristjanov pod rimskim cesarjem Maksimiljanom.
Sveti Donat iz Münstereifela (ok. 140 – pred 180), rimski vojak in mučenec iz 2. stoletja.
Sveti Anton Padovanski (1195 – 1231), duhovnik in redovnik frančiškanskega reda, znan po svojem oznanjevanju in strokovnem poznavanju svetih spisov.
Sveti Rok (14. stoletje), svetnik iz Montpellierja, posebej priklican proti kugi.
Sveti Frančišek Ksaver (1506-1552), pionirski rimskokatoliški misijonar, soustanovitelj Družbe Jezusove.
