Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
1. julij 1848 – začele so izhajati Celjske slovenske novine, prvi slovenski časnik v mestu ob Savinji
Začetke slovenskega časnikarstva na Štajerskem lahko postavimo v leto 1848, ko je mirno življenje tudi v Savinjski dolini prekinila vest o revolucionarnih dogodkih na Dunaju. V Celju je že 1. julija istega leta gimnazijski profesor Valentin Konšek začel izdajati prvi slovenski politični list Celske slovenske novine. Osnovni uredniški koncept je bil predvsem obveščati Slovence v Celju in okolici o aktualnih političnih dogodkih, kar je bilo zapisano tudi v uvodniku prve številke. Takole pravi: „Vsi Slovenci se glasijo, zakaj bi sami mi v Celjskimu krogu molčali! Tudi mi se hočemo pogovoriti, kar je nam potrebno in koristno, in si povedati, kar od daljnih krajov slišimo. Posebno Vam pa v imenovanih novinah razložiti hočemo, kako se vaši poslanci alj poročniki na Dunaju za Vas ponašajo. Tudi bote od nas hitro vse zvedeli, kar bo na Dunaju sklenjeno.” V Celskih novinah so sodelovali domala vsi najpomembnejši slovenski intelektualci tistega časa, tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, sicer po rodu Nemka. Zanimivost prvega slovenskega časnika na Štajerskem je tudi bila, da je zagovarjal sožitje med Slovenci in Nemci. Podobno usmeritev je imel tudi vsebinsko soroden, v nemščini pisan Cillier Wochenblatt, ki je začel izhajati že aprila 1848. Več kot očitno pa je, da je imela pisana beseda v nepismenosti v tej dobi še preveč močno sovražnico, da bi lahko močneje in dolgotrajneje zaživela, saj so Celske slovenske novine zaradi pomanjkanja naročnikov že konec leta 1849 prenehale izhajati, isto usodo pa je doživel tudi nemški časnik, vendar že leto pred tem (konec l. 1848).
Avtor prispevka: mag. Branko Goropevšek
Dostop do digitaliziranega časopisa Celjske slovenske novine v Digitalni knjižnici Slovenije
