Leta 1919 je bilo ustanovljeno prvo slovensko poklicno gledališče v Mariboru, z nazivom Slovensko mestno gledališče, ki je dobilo domovanje v gledališki zgradbi na Slomškovem trgu, zgrajeni konec leta 1851 in leta 1865 povezani z dokončanim kazinskim delom poslopja. V njej je vse do konca 1. svetovne vojne delovalo poklicno nemško dramsko in operno gledališče.
Slovenske uprizoritve dramskih besedil, glasbenih iger in operet sta sprva prirejala Slovanska čitalnica ter Bralno in pevsko društvo Maribor (od leta 1899 v Narodnem domu), leta 1909 pa je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki je slovenske uprizoritve dvignilo skoraj na profesionalno raven. Gledališka dejavnost je imela velik pomen za ohranjanje in utrjevanje slovenstva v Mariboru.
27. septembra 1919 je s premierno uprizoritvijo Jurčičevega Tugomerja pričelo delovati Slovensko mestno gledališče. Njegov ravnatelj je bil Hinko Nučič. Ker ni bilo mogoče zagotoviti rednega financiranja, ga je Nučič vzel v zasebni zakup. Pozneje je del sredstev zagotovila oblastna oz. banska uprava, gledališčnike pa so plačevali glede na letne pogodbe.
V obdobju upravljanja Vala Bratine (1922-1926) so v dramski repertoar vpeljali tudi dela iz svetovne dramatike, npr. Gorkega in Bernarda Shawa. V 30. letih je ansambel štel povprečno 25 članov. Na sezono so pripravili ok. 14 dramskih uprizoritev in odigrali ok. 100 predstav. Gledališko-glasbeni repertoar je po letu 1928 zaradi finančne krize slonel predvsem na opereti. Najvidnejši osebi tistega časa sta bila skladatelj Viktor Parma in dirigent Andro Mitrović.
Leta 1941 je nemški okupator slovensko gledališče razpustil ter uvedel stalno poklicno nemško mestno gledališče, ki je delovalo do julija 1944. Prva predstava novega povojnega gledališkega ansambla je bil 15. novembra 1945 uprizorjen Cankarjev Hlapec Jernej in njegova pravica v režiji Milana Skrbinška, prva povojna operna uprizoritev pa Prodana nevesta 14. decembra 1945. Prva samostojna baletna uprizoritev je bil Baletni večer 17. junija 1946. Z letom 1946 je gledališče dobilo novo ime, ki ga nosi še danes: Slovensko narodno gledališče Maribor, znotraj katerega sta se oblikovali 2 enoti – Drama in Opera (od 1976 Opera in balet).
Leta 1966 je takratni ravnatelj Drame Fran Žižek vpeljal vsakoletno srečanje slovenskih dramskih gledališč, imenovano Teden slovenskih gledališč, ki se je leta 1971 razvilo v znamenito Borštnikovo srečanje.
Leta 1989 je gledališče dobilo novozgrajeni Mali oder, leta 1994 pa je bila dokončana gradnja nove Velike dvorane. Stavbna prenova in novogradnja gledališča je potekala vse od leta 1979 in se zaključila leta 2003, ko je bil tudi Stari dvorani povrnjen nekdanji blišč.
Od leta 2003 ima Slovensko narodno gledališče Maribor nacionalni status. Leta 2019 ga je predsednik republike Borut Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete.
Viri in literatura:
Slovensko narodno gledališče Maribor (1998). V Enciklopedija Slovenije, zv. 12 (str. 69-71). Ljubljana: Mladinska knjiga.
SNG Maribor včeraj in danes. Maribor: Slovensko narodno gledališče. Pridobljeno 23. 9. 2019 s spletne strani: https://www.sng-mb.si/zgodovina/