Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
18. oktobra 1869 je v Kranju umrl Simon Jenko, slovenski pesnik in pisatelj. Rodil se je 27. oktobra 1835 na Podreči pri Mavčičah.
Rodil se je leta 1835 kot nezakonski sin siromašnih kmečkih staršev. Starša sta se poročila šele štiri leta kasneje, ko je oče podedoval majhno kmetijo v Prešah, in si ustvarila veliko družino. Denarne razmere doma so bile slabe, zato sta se starša ukvarjala z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi (čevljarstvo, preja, ročno delo). Po osnovni šoli v Smledniku in Kranju se je vpisal na frančiškansko gimnazijo v Novem mestu, kjer je poučeval njegov stric Nikolaj in tu opravil 6 razredov. Leta 1853 so strica premestili v frančiškanski samostan v Kamnik, zato je prestopil na gimnazijo v Ljubljano. V zadnjem, osmem razredu je skupaj s sošolci ustanovil literarni krožek in postal vodilni pesnik v leposlovnem rokopisnem listu tega krožka – v Vajah. Ves čas je bil odličen in med najboljšimi v razredu. Po maturi leta 1855 je vstopil v bogoslovje v Celovec, vendar že naslednje leto izstopil. Odšel je na Dunaj in študiral klasično jezikoslovje (1856/1857), zgodovino (1857) in pravo (1857–1861). Preživljal se je s poučevanjem, finančno podporo prijateljev in kot študent prava s pomočjo Knafljeve ustanove. Ker ni pravočasno končal vseh izpitov, mu je podpora ustanove zapadla. Še dve leti je ostal kot domači učitelj na Dunaju, nato se je vrnil na Kranjsko.
Posvetil se je delu in že kmalu opravil prvi in drugi rigoroz. Leta 1864 je delal pri notarju Stergarju v Kranju. Ko je leta 1866 odvetnik Valentin Prevc odprl v Kamniku pisarno, se je pri njem zaposlil kot koncipient in opravil še tretji rigoroz. Četrtega rigoroza ni več delal. V Kamniku se je pridružil narodnozavednemu izobraženstvu in se vključil v družbeno življenje. Pri tem je dobil močno vzpodbudo v dr. Prevcu, ki je bil eden od pobudnikov in organizatorjev narodnega gibanja v mestu. Tako je bil Jenko med soustanovitelji Kamniške narodne čitalnice in njen prvi tajnik, sestavil je društvena pravila in bil na ustanovnem zborovanju čitalnice 21. junija 1868 govornik. Sodeloval je tudi pri kulturno-prosvetnem delu v Kamniku – pisal je domoljubne prigode, sestavljal pozdravne govore in režiral veseloigre. Na pobudo novoustanovljenega Dramatičnega društva v Ljubljani je začel zbirati gradivo za „zgodovinsko igro”, ki bi prikazala verske boje na Slovenskem v obdobju reformacije in protireformacije. Veliko je hodil po kamniški okolici, zlasti tunjiškem gričevju in Podgorju ter spraševal po starih slovenskih knjigah. Ob priliki so mu Podgorci podarili večje število starih knjig, tudi številne protestantske – med njimi dobro ohranjen izvod Dalmatinove Biblije. Kmetu, ki mu je poklonil Biblijo je v zahvalo podaril izvod svojih Pesmi z lastnoročnim posvetilom. Po tem dogodku je bil prepričan, da kamniška podstrešja skrivajo še marsikatero dragoceno knjižno delo in zato pozval odbornike kamniške čitalnice k zbiranju tovrstnega gradiva. Novembra 1868 je v Kamniku umrl njegov stric Nikolaj – frančiškan. V začetku avgusta 1869 se je skupaj s Prevcem preselil v Kranj, kjer je 18. oktobra istega leta umrl za vnetjem možganov.
Jenko velja za najpomembnejšega slovenskega pesnika med Prešernom in moderno. Prvi literarni poskusi so nastali že v času šolanja, vendar je številne zgodnje pesmi sam uničil. Bil je vodilni pesnik pri dijaškem listu Vaje. Pisal je narodnoprebudne pesmi, ki so pod vplivom dogajanja v času po marčni revoluciji črnoglede (cikel Solze Slovencev) in sarkastične (Na zbiranje), a tudi klic na boj (budnica Naprej, ki je uglasbena postala celo narodna himna). V Jenkovi liriki je mogoče zaznati vpliv poznoromantične pesmi Heinricha Heineja (ljubezenski cikel Obujenke). V ciklu Obrazi je prehajal v postromantiko. Pisal je tudi prozna dela, mdr. Tilka, Jeprški učitelj.
Vnos: MS
Vir: http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/836
Prispevala: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi254562/
