Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
26. junija 1883 se je v Šmarci rodil Peter Naglič, fotograf in tovarnar. Umrl je 28. julija 1959 v Šmarci.
Priporočamo tudi: Fotograf in podjetnik Peter Naglič
Peter Naglič se je rodil v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je ukvarjala s ščetkarstvom, poklicem, kateremu je tudi sam posvetil življenje. Iz ščetkarske obrti se je postopno razvilo družinsko podjetje, ki ga je vodil njegov oče Jožef Naglič (1859-1922). Mati Marija Peterlin je bila doma iz Preserij pri Radomljah. Po materini strani je bil Naglič bratranec pravnika in športnika Maksa Peterlina. Ljudsko šolo je obiskoval na Homcu med letoma 1890 in 1897, nato se je kot ščetkarski vajenec v obdobju 1898-1901 izučil pri očetu. Kot ščetkarski pomočnik je izkušnje pridobival tudi pri mojstru A. Schmidtu v Gradcu v letih 1911-1914.
Čas, ki ga je preživel kot vojak v prvi svetovni vojni je popisal v kombinaciji dnevniških in spominskih zapisov. Mobiliziran je bil že 12. decembra 1914, dne 15. februarja 1915 pa je bil dodeljen 7. lovskemu bataljonu na Vrhniki. Na Vrhniki se je srečal z vsemi težavami vojaškega življenja, med drugim prevelikimi ali premajhnimi oblačili, mrazom, snegom in ušmi. Odhoda na fronto ga je obvarovalo slabo zdravstveno stanje, posledica težkega vojaškega življenja. Maja 1915 je bila njegova enota premeščena na Štajersko, Naglič pa je z nekaj vojaki ostal v Ljubljani za potrebe vojaške službe v mestu. S tem je bila njegova vojaška „kariera” dokončno omejena na opravljanje nalog v zaledju, na fronto pa ni šel. V Ljubljani je opravljal različne naloge: pretovarjal je strelivo in vojaško opremo, opravljal je stražarsko službo na mostu čez Savo, nekaj časa je bil celo v strelskem vodu za izvrševanje smrtnih obsodb. Januarja 1916 je bil premeščen na Ljubljanski grad, v oddelek stražarjev v karantenski postaji za vojne ujetnike. Razlog za premestitev na grad je bilo dobro poznavanje ščetkarske obrti, za katero so usposabljali vojne ujetnike. Dnevniški zapiski se končajo v decembru 1917. Poročil se je leta 1920 in si z Marijo Bonač ustvaril številčno družino s petimi otroki.
Na dan, ko je nastala Kraljevina SHS, se je zaposlil kot delovodja v očetovem podjetju in to delo opravljal do leta 1922, ko sta z bratom Karlom podjetje prevzela. Ščetkarstvu je posvetil večino življenja, saj mu je bilo tako poklic, kot področje raziskovanja in študija. Veliko časa je posvečal izboljšanju tehnologije in dognanja uporabil v proizvodnji. V delovni proces je uvajal nove tehnologije in materiale, zato se je podjetje pod njegovim vodstvom močno razvilo. Največji razcvet je tovarna doživela med letoma 1930 in 1935, ko je zaposlovala med 35 in 40 delavcev. Svetovna gospodarska kriza pa je zahtevala svoj davek in leta 1935 so morali nekaj delavcev odpustiti. Po drugi svetovni vojni podjetje ni bilo nacionalizirano, se je pa število zaposlenih postopno zmanjševalo (do leta 1950 na le 7 delavcev) in vidno nazadovalo. Brata Naglič sta morala dejavnost ponovno registrirati. Registrirala sta vsak svojo ščetkarsko obrt in svoje delavce, delo pa si razdelila z medsebojnim dogovorom.
Peter Naglič se je zanimal za novosti na različnih tehničnih področjih, marsikatero med njimi je skupaj z očetom in drugimi sodelavci tudi preizkusil ali kupil. Eno teh področij je bila fotografija. Za fotografijo se je navdušil že zelo zgodaj, verjetno še pred letom 1900. Njegova fotografska zbirka obsega preko 10.000 steklenih in celuloidnih negativov ter njim pripadajočih pozitivov, ki so nastajali med letoma 1899 in 1959. Najzgodnejša znana fotografija je avtoportret iz leta 1899. Večji del zbirke je popisal avtor sam, saj je vodil zgledno evidenco posnetkov. Fotografije je lepil na kartone, jih sistematično urejal v tematske albume in zgibanke, ter jim pripisal pripadajoče podatke. Beležil je kraj in čas fotografiranja ter opisal vsebino. Med letoma 1900 in 1930 je fotografiral na steklene negative, z letom 1931 pa je začel uporabljati celuloidni film. Nitratne filme je izjemoma uporabil že leta 1910 na romanju v Sveto deželo. Tudi za celuloidne filme je vodil skrbno evidenco, ki pa se ni ohranila v celoti. Po letu 1940 je fotografiral vedno manj.
