Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
29. september 1892 – v Ljubljani odprto novo deželno gledališče (zgradba današnje Opere)
Ime Deželno gledališče se je docela uveljavilo šele z novo stavbo, sedanjo Opero, ki je bila sezidana med letoma 1890 in 1892. V njej sta si delili prostor slovensko in nemško gledališče vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo stavbo, sedanjo Dramo. Po letu 1918 so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.
V Deželnem gledališču so bili na prelomu 19. v 20. stoletje angažirani stalni dirigent, solisti in zbor. Operne predstave so vse do leta 1908, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, spremljali godbeniki 17. in 27. pehotnega polka cesarske in kraljeve armade. Od leta 1908 do 1918 je operne predstave spremljal orkester Slovenske filharmonije, 1918. pa je bil ustanovljen operni orkester. Izvajali so predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih.
V obdobju med obema vojnama je operno gledališče posodobilo svoj repertoar in uprizoritev je doživelo kar nekaj uspešnih oper slovenskih avtorjev (Kogoj, Osterc, Bravničar). Po drugi svetovni vojni je postal ljubljanski ansambel cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu. Leta 1957 je bil posnetek opere Zaljubljen v tri oranže S. Prokofjeva (dirigent Bogo Leskovic) nagrajen s Philipsovo veliko nagrado kot najboljši posnetek leta.
Danes se osrednje slovensko glasbeno gledališče ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti. Že nekaj let uspešno sodeluje z različnimi domačimi in mednarodnimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo nekaj odmevnih projektov (Faust, Aida, Renske nimfe).