Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
4. marca 1909 so celjski Sokoli začeli s telovadbo v novi telovadnici gabrskega Sokolskega doma.
Telovadba je bila ena najpomembnejših prvin sokolstva. V Celju so to športno zvrst sprva gojili v telovadnici okoliške šole, ki pa je kmalu postala pretesna in neustrezna.
Upanje, da bo sokolom ustrezne prostore prinesla nova stavba okoliške šole, so kmalu izgubili, saj z gradnjo le-te do poloma Avstrije sploh niso začeli. Ker pa je bila potreba po novih prostorih očitna, je takratni starosta celjskega sokola dr. Gvidon Sernec na izrednem občnem zboru septembra 1905 podal idejo o gradnji sokolskega doma. Predlog je bil sprejet. Že do konca leta 1905 so sokoli prispevali več kot 1100 kron, naslednje leto pa še dodatnih 2100 kron. Nekaj denarja so dobili tudi s prodajo razglednic, ki jih je v ta namen izdal odbor za izgradnjo doma. Več je bilo vprašanj o tem, kje postaviti dom, v mestu ali okolici (Gaberjah). Z nastopom načelnika Smertnika je bilo tudi teh dilem konec; prednost so dali gradnji v Gaberjah.
Že naslednje leto so odkupili zemljišče, ki je bilo najcenejše, v lasti pa so ga imeli dr. Janko Sernec, dr. Ivan Dečko in trgovec Cvenkel. Marca 1907 so sokoli za izgradnjo doma osnovali posebno društvo, ‘Sokolski dom’, ki ga je sprva vodil dr. Josip Karlovšek, leta 1908 dr. Anton Božič, ob zaključku gradnje pa Miloš Štibler. Društvo je do začetka gradnje maja 1908 nabralo 9.300 kron, kar pa je pomenilo le sedmino vsega potrebnega denarja. Preostalo vsoto sta jim posodila slovenska denarna zavoda Celjska posojilnica in ljubljanska Mestna hranilnica. Medtem je ljubljanski inženir Koch izdelal načrte, okoliška občina pa odobrila in izdala stavbno dovoljenje.
Zidarska dela, ki jih je vodil Ferdinand Gologranc, so bila končana že jeseni 1908, preko zime pa so izključno slovenski podjetniki, z izjemo mestne plinarne, opravili tudi preostala potrebna dela. Ob koncu del so dvorano okrasili še s portretoma Tyrša in Fügnerja ter napisoma: ‘Krepimo se!’ in ‘Ne vdajmo se!’.
Sledil je še nakup športne opreme, za kar so pooblastili Vilka Kukca, ki je pri nekem češkem podjetju naročil za 1.500 kron najrazličnejše športne opreme. Sokolski dom je bil s tem končan in 4. marca 1909 so v novi telovadnici celjski sokoli prvič prikazovali telovadne veščine.
Skupna vsota, ki so jo pri gradnji potrošili, je znašala okroglo 72.000 kron. Da bi nastali dolg čim prej vrnili, so že ob koncu zime dali več prostorov doma v najem: stanovanja, kleti (Vinarski zadrugi) in gostilno (Perčevi).
Uradna otvoritev Sokolskega doma je bila 14. avgusta 1909 in so se je poleg predstavnikov slovenskih sokolskih žup udeležili tudi češki, hrvaški, srbski, bolgarski in rusinski sokoli.
Avtor: mag. Branko Goropevšek