Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
7. septembra 1818 se je na Planini rodil Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar. Umrl je 6. avgusta 1871 je na gradu Kalec.
Rodil se je očetu Francu, po rodu Wilicher, in materi Ivani Obreza. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pravo pa je študiral na Dunaju in v Gradcu. Po poroki, leta 1845, je od očeta prevzel posest in grad Kalec, ki stoji v bližini Zagorja v pivški kotlini. Družil se je z narodno zavednimi izobraženci, objavljal je v Novicah (1845-64), Slovenski bčeli in Slovenskem glasniku. Dejavneje se je začel ukvarjati s politiko po letu 1848, ko je bil v časniku Slovenija objavljen njegov razglas Dragim Primorcem (l. 1849), kjer kritično spregovori o odnosu Itaijanov do Slovencev. Leta 1848 je v Senožečah ustanovil narodno stražo. V letu 1860 je bil izvoljen za poslanca kranjskega deželnega zbora in se z družino preselil v Ljubljano. Izdajal je svoj politični časnik Naprej (1863), v katerem je objavljal tudi Fran Levstik (ki je bil tudi njegov urednik). Levstik je imel na M. Vilharja velik vpliv, bil je tudi domači učitelj njegovih otrok. Zaradi Levstikovega članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah objavljenega v njegoven časniku, so časnik ukinili, izgubil je poslanski mandat in bil nekaj tednov zaprt v zaporu na Žabjaku. L. 1864 se je z družino vrnil na grad Kalec, kjer je bil še naprej politično dejaven. Imel je pomembno narodno prebudno vlogo. 9. maja 1869 je na Kalcu organiziral tabor „Pivški tabor na Kalcu blizu Zagorja, poleg Šempetra na Krasu”, na katerem se je zavzemal za zedinjeno Slovenijo in za javno rabo slovenskega jezika. Umrl je na gradu Kalec, pokopan pa je v Knežaku. Že l. 1906 so mu na osrednjem trgu v Postojni slovesno postavili spomenik, ki pa so ga italijanski fašisti povsem uničili, ponovno je bil postavljen šele l. 1995. Svoja dela je objavljal tudi pod psevdonimoma Miroslav in Miroslaw.
Bil je skladatelj, a z glasbo se je ukvarjal kot samouk in prve skladbe je skomponiral že leta 1842. Njegov opus obsega 25 samospevov, 12 zborovskih in 8 klavirskih skladb. Izbor samospevov in zborovskih skladb je objavil v petih zvezkih Pesmi Miroslava Vilharja med leti 1852 in 1862. Izvirno spevoigro Jamska Ivanka, ki obravnava snov iz križarskih vojn v 12. stoletju na Notranjskem, je izdal leta 1850, prvič pa jo je deloma uprizorila Filharmonična družba v Ljubljani leta 1851, v celoti pa ljubljanska Čitalnica leta 1871. Napisal je tudi več plesnih skladb. Številne njegove pesmi so ponarodele: Po jezeru bliz Triglava, Na goro, na goro, na strme vrhe, Rožic ne bom trgala (Planinarica), Lipa zelenela je, Pijmo ga, pijmo, dokler živimo (Napitnica).
Pesniti je začel v nemščini, pesmi je objavljal v Ilirskem listu. Prve slovenske pesmi pa je l. 1845 objavil v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Poleg lirskih je pisal tudi pripovedne pesmi, najbolj znana je Ljudmila (Taborska) oz. Vrh skaline silovite. V njegovem pesniškem ustvarjanju je mogoče opaziti vpliv V. Vodnika in F. Levstika, ki je bil tudi mentor Vilharjeve prve pesniške zbirke Pesmi Miroslava Vilharja. V spomin na čas, ko je bil zaprt, je leta 1865 v Zagrebu izdal zbirko zbadljivih verzov Žabjanke. V času, ko je bil poslanec, je pisal tudi epigrame, ki pa jih je objavil Levec šele po njegovi smrti (Soča, 1880). Ustvarjal je tudi tipične čitalniške igre, ki jih je izdal pod naslovom Vilharjeve igre, I.-IV. (1865/66), ki so jih izvajali v čitalnicah, vendar vse niso izvirne. Njegova izvirna dramska dela so Detelja, Župan, Poštena deklica ter rokopisna Danijela, Kdor prej pride, prej melje, Korčovski, Na kmetih. Napisal pa je tudi več priredb iz nemščine.
Po njem je poimenovana osnovna šola v Postojni.
Dela:
Jamska Ivanka, 1850,
Pesmi, 1860,
Vilharjeve igre, 1865-66
Žabjanke, 1865
Literatura
Fatur, S. Ljudmila Taborska in šest drugih v Vilhar, M. Vrh skaline silovite. Knežak: Društvo Piškotek, 1999, str. 35-51.
Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1991, str. 225-226.
Šantel, S. Slovenski skladatelji v portretih Saše Šantla. 1.izd., 1. natis. Ljubljana: DZS, 2005, str. 36-37.
Vilhar, M. Vrnitev Miroslava Vilharja: izbrane pesmi in kronika. Postojna: Odbor za ponovno postavitev spomenika Miroslavu Vilharju v Postojni, 1995.
Vir: http://www.primorci.si/osebe/vilhar-miroslav-/881/
Prispevala: Lidija Božac, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna
Priporočamo tudi:
– V pričakovanju 200-letnice rojstva Miroslava Vilharja
– Vrh skaline silovite, Knežak 1999
– Pri graščini Kalc
– Gledališčniki PD Miroslav Vilhar Zagorje
– Zagorski gledališčniki na gostovanje v Komen, 1957
