Slovenski pripovednik, opravljal je službo poštnega uradnika, v tujini (Bregenzu) tudi ravnatelj poštnega urada.
Kot dijak je začel leta 1869 zlagati pesmi in jih pisal do starosti, nazadnje leta 1909. Nekaj poskusov je priobčil v Učiteljskem tovarišu, bil nato eden glavnih pesnikov v Trstenjakovi Zori, nekaj pesmi je bilo objavljenih v Kresu. Kot dijak je objavil tudi prvi prozaični spis v Novicah (Ena noč na gorenjskih planinah), nato je zalagal s slikami iz narave in povesticami Zoro, pisal potopise, krajše pripovedne prispevke in daljše povesti v Slovenskem narodu (Črne oči, Hči starega sodca, Kupa brinjevca, Na naših gorah); nekaj obrazov je prinesel celo Stritarjev Zvon (Lastavica, Prepelica, Prizori, 1876). V Kresu pa je bil Koder glavni pripovednik: priobčil je v njem tri romane (Zvezdana, 1882, Luteranci, 1883, Kmetski triumvirat, 1884).
Koder je izšel iz Jurčičeve pripovedniške šole. Deloval je tudi kot časnikar. Čeprav je bival v tujini, se je precej zanimal za slovenska javna vprašanja; o tem priča nepregledna vrsta njegovih člankov v raznih političnih listih, strankarsko pa se ni opredeljeval in je sodeloval pri narodno naprednem Slovenskem narodu, pri konservativnem Slovencu in celo pri slovenskem vladnem glasilu Ljubljanskem listu. Za Slovenski narod je spisal v letih 1880–1889 blizu dvesto člankov, večinoma uvodnikov, z oznakami L, L-s, Liberius, za Slovenca skoro v isti dobi (1883–91) 55 prispevkov.
Vir:
Grafenauer, I.: Anton Koder. V: Koder, Anton (1851–1918) – Slovenska biografija (slovenska-biografija.si)
