Darko Černej (8. 12. 1906, Griže, Žalec – 23. 8. 1990, Ljubljana).
Pravo je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in nato v Zagrebu. V Ljubljani je služboval v sodni službi in kot samostojni odvetnik. Politično je bil aktiven v delu Samostojne demokratske stranke (SDS). Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil kot predstavnik SDS imenovan za člana Narodnega sveta za Slovenijo. Po ustanovitvi OF je kot zastopnik SDS avgusta 1941 postal član Vrhovnega plenuma OF. Od marca 1945 je služboval na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu kot načelnik političnega oddelka in v diplomaciji. Bil je poslanik in nato veleposlanik na Češkoslovaškem (1945–48) ter veleposlanik v Mehiki (1949–51), na Švedskem (1952–55), v Italiji (1955–58) in Franciji (1960–62). Med leti 1963−74 je bil sodnik novoustanovljenega Ustavnega sodišča SR Slovenije, nato predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije in Zveze združenj pravnikov Jugoslavije.
Njegova pravniška pot je ob povojni karieri v diplomaciji ostala v ozadju, a je v pravniških združenjih po koncu službovanja v diplomaciji vseeno odigral vidno vlogo. Njegova veleposlaniška pot je trajala neprekinjeno skoraj dvajset let. Po nekaterih ocenah je bil značilen predstavnik povojne jugoslovanske komunistične diplomacije, ki je premogla evropsko uglajenost in zavidljivo raven znanja.
Bil je prejemnik številnih jugoslovanskih in tujih odlikovanj (reda jugoslovanske zastave z lento, reda zaslug za narod z zlato zvezdo ter reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem).
Vir: Hadalin, J. Černej, Darko (1906-1990). Slovenska biografija, Ljubljana 2018. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1020970/
