V grobnici pomembnih slovenskih politikov dr. Antona Korošca (1872 – 1940) in dr. Franca Kulovca (1884 – 1941) so shranjeni le posmrtni ostanki dr. Korošca, čeprav sta oba umrla v Beogradu. Koroščevo truplo so hitro prepeljali v Ljubljano, Kulovčevi posmrtni ostanki pa so zaradi vojnih razmer (umrl 6. 4. 1941 ob bombardiranju Beograda) ostali na beograjskem pokopališču. Dr. Anton Korošec iz Biserjan v Prlekiji je bil duhovnik in politik, do razpada Avstro-Ogrske je bil poslanec v avstrijskem državnem zboru in vodja Slovenske ljudske stranke. Znan je po vodenju deklaracijskega gibanja, predsedoval je Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. V Kraljevini SHS je bil poslanec v narodni skupščini, član različnih vlad in tudi predsednik vlade. Bil je nesporni predstavnik slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Dr. Kulovec je bil prav tako duhovnik, doma iz Dolenjih Sušic na Dolenjskem, eden najpomembnejših voditeljev SLS in njen glavni tajnik, poslanec Narodne skupščine SHS in minister. Arhitekt Jože Plečnik je svetoval, da Korošca pokopljejo pod arkadami, mestna občina pa mu je želela postaviti viden spomenik, zato je Plečniku zaupala izdelavo načrta zanj. Po Kulovčevi smrti je Plečnik izrisal nov načrt za skupni nagrobnik. Spomenik si je zamislil kot pokrov grobnice, nad njim pa križ in poprsji obeh pokojnikov. Kipar Janez Weiss – Belač je za mestno občino že pred majem 1941 izdelal Koroščevo poprsje, Kulovčevo pa septembra 1941. Izvajalci del so bili: kamnoseško podjetje Feliksa Tomana, pasarja Alojza pirnata, livarja Franca Mostarja, in kiparja Božidarja Pengova. Do novembra 1941 so položili le monumentalno ploščo iz kararskega marmorja, bronasti križ je bil izdelan šele marca 1943. Zaradi vojnih razmer so ga namestili v loretsko kapelo za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer je še danes. Belačevi poprsji sta neznano kje. Nad nagrobnikom Korošca in Kulovca je v arkadno steno vzidan del nagrobnika neznanega pokojnika z marmornatim reliefom, verjetno s konca 80. let 19. stoletja.Relief prikazuje angela, ki ob poslednji sodbi s trombo prebuja mrtve in jim kaže pot v nebo.
(Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
(Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
