Jože Bučer se je rodil kot drugi otrok na eni večjih kmetij v Zagaju pri Ponikvi. Njegov kleni značaj se je oblikoval ob trdem delu na kmetiji ter v težkih vojnih in povojnih letih. Ker se mu želja, da bi postal veterinar, ni uresničila, je doštudiral agronomijo in več let skrbel, da so se razmere na nerazvitem Kozjanskem izboljševale. Predvsem je bil uspešen pri odpravljanju posledic po potresu, ki je leta 1974 prizadel Kozjansko. Z željo, da bi svoje znanje še razširil, je kasneje končal tudi študij ekonomije in leta 1979 postal direktor tovarne Etol – IFF Celje. V tovarni so v »njegovem« času dosegli največjo proizvodnjo v času poslovanja.
Po upokojitvi leta 1992 pa je aktiven kot mestni svetnik in kot predsednik Društva upokojencev Celje. Kot mestni svetnik zna opozoriti na mnoge pomanjkljivosti, kot predsednik Društva upokojencev pa poskrbi, da je njegovim članom tudi obdobje v jeseni življenja prijetno, saj s svojim delovanjem pogosto »posije kot sončni žarek, ki osreči ljudi«.
Po upokojitvi leta 1992 pa je aktiven kot mestni svetnik in kot predsednik Društva upokojencev Celje. Kot mestni svetnik zna opozoriti na mnoge pomanjkljivosti, kot predsednik Društva upokojencev pa poskrbi, da je njegovim članom tudi obdobje v jeseni življenja prijetno, saj s svojim delovanjem pogosto »posije kot sončni žarek, ki osreči ljudi«.
