Na desni strani razglednice je kamniti gotski kip sv. Jakoba. Svetnik v levici drži sveto pismo, medtem ko je desnica odlomljena. Nekoč je v njej držal popotno palico. Pokrit je s širokokrajnim klobukom s školjko. Kip odlikuje pretanjeno modeliran obraz ter plastično zasnovana oblačilo s slapom gub, ki ovija apostolovo telo. Prvotno je bil osrednja oltarna fugura na oltarju sv. Jakoba, ki so ga pred letom 1615 posvetili Loretski Mariji. Po kvaliteti sodi v sam vrh kiparske produkcije okoli leta 1400 v Evropi, njegov kipar pa je po njem celo dobil ime Mojster sv. Jakoba.
Na gradbišču Mariji posvečene cerkve na Ptujski Gori se je kmalu po letu 1400 razvila kiparska delavnica, v kateri so izdelovali kiparsko opremo po naročilu ustanoviteljev ptujskogorske cerkve in njihovih sorodnikov, med njimi grofov Celjskih in gospodov Stubenberških. Kiparska dela sodijo v obdobje mednarodne gotike, v Srednji Evropi imenovane tudi mehki ali lepi stil. Vodilni mojster delavnice je izdelal danes znameniti kip sv. Jakoba. Sočasno so nastale tudi skulpture rožnovenskega oltarja: Marija z detetom na prestolu, sv. Katarina, sv. Andrej in klečeča donatorja. Najbolj monumentalno delo delavnice je relief Marije Zavetnice s plaščem, ki je vstavljen v baročni veliki oltar. V delavnici so nastale tudi Marija z detetom, ki je zdaj v Pokrajinskem muzeju Maribor, Marija z detetom na prestolu v ormoški župnijski cerkvi sv. Jakoba ter Sočutna, sv. Barbara in Katarina, ki so bile po drugi svetovni vojni najdene v kapeli velikonedeljskega gradu, zdaj pa so v Pokrajinskem muzeju Ptuj.
