Po stezah Huma – stožčasti vzpetini,
oblečeni v škrlatno pelerino –
jesen pihlja razsipniško bližino,
pomirjeno v zazibani dvojini.
V grad Tabor me pospremi, da vtišini
odmisliva nagubano rutino,
ki dan na dan, z drobižem zacestnino,
trguje s solastniškimi spomini.
V prastari cerkvi svetega Martina
zadihajva brezčasje in v sklanini
presoj razširiva pogled med klini
obvez, dilem, vprašanj … da usedlina
premisleka postane zapuščina –
zrahljana po dolžini in širini.
(Zvezdana Majhen: Složitje, 2007)