Logatec, največje naselje logaške kotline, je nastalo na prometno pomembnem območju Slovenije, kjer so se že v davni preteklosti križale prometne poti. V osnovi ga sestavlja sedem naselitvenih jeder, nekdanjih samostojnih naselij – Dolnji Logatec, Gornji Logatec, Blekova vas, Brod, Čevice, Martinj Hrib in Gorenja vas. Iz tega izvira tudi njegova prevladujoča oblika – Logatec je razvlečeno naselje vzdolž glavne ceste. Pomembni dejavniki prostorskega razvoja v zadnjih desetletjih so bili naravne razmere, prometna dostopnost, nekoliko manj delovna mesta, predvsem pa možnost cenejšega nakupa gradbene parcele ali stanovanja. Gradnja blokovskih sosesk in sosesk individualnih hiš je v zadnjih desetletjih že skoraj zapolnila praznine ob glavni cesti med posameznimi naselji in železniško progo na vzhodu. V novejšem času opažamo širjenje naselja na vrtačastem kraškem svetu Martinj Hriba, na severozahodnem obrobju kotline in ob cesti na Kalcah. Polje in območje Sekirice je ostalo zaenkrat še nepozidano.
Na terenu sva spoznala poleg lokacij starih naselitvenih jeder tudi tipično arhitekturo, ki je nastala kot posledica dogajanj v tem prostoru. Tista najzanimivejša in vredna zaščite se je deloma ohranila iz 19. stoletja. To so na eni strani furmanske hiše in na drugi strani skromne vaške notranjske hiše s tipičnim tlorisom in izoblikovanostjo fasade. Žal ta arhitektura v preteklosti ni bila dovolj zaščitena ali pa je bila mnogokrat pri obnovi neprimerno spremenjena. Načel jo je zob časa in zadnji čas je, da še nekatere ohranimo.
Naloga, v kateri nisva mogla tudi mimo spoznavanja naravno in družbenogeografskih, zlasti zgodovinskih značilnosti tega prostora, nama je odprla še vrsto vprašanj. Proces urbanizacije, priseljevanja, pozidave … hitro spreminja podobo našega kraja. Če ga ne bomo dobro poznali, bomo težko usmerjali njegov razvoj. Že sedaj tudi sama v veliki in natrpani šoli čutiva posledice hitre širitve, ki je ostale dejavnosti žal ne dosegajo.
Na terenu sva spoznala poleg lokacij starih naselitvenih jeder tudi tipično arhitekturo, ki je nastala kot posledica dogajanj v tem prostoru. Tista najzanimivejša in vredna zaščite se je deloma ohranila iz 19. stoletja. To so na eni strani furmanske hiše in na drugi strani skromne vaške notranjske hiše s tipičnim tlorisom in izoblikovanostjo fasade. Žal ta arhitektura v preteklosti ni bila dovolj zaščitena ali pa je bila mnogokrat pri obnovi neprimerno spremenjena. Načel jo je zob časa in zadnji čas je, da še nekatere ohranimo.
Naloga, v kateri nisva mogla tudi mimo spoznavanja naravno in družbenogeografskih, zlasti zgodovinskih značilnosti tega prostora, nama je odprla še vrsto vprašanj. Proces urbanizacije, priseljevanja, pozidave … hitro spreminja podobo našega kraja. Če ga ne bomo dobro poznali, bomo težko usmerjali njegov razvoj. Že sedaj tudi sama v veliki in natrpani šoli čutiva posledice hitre širitve, ki je ostale dejavnosti žal ne dosegajo.
