Lovro Stepišnik (1834 – 1912)
Lovro Stepišnik se je rodil 28. julija 1834 v Arclinu pri Vojniku očetu Gašperju, mlinarju in materi Mariji, rojeni Potpečan. Kot deček se je s starši selil najprej pod Ptujsko goro, nato pa na Zgornjo Ložnico, kjer so kupili »Zidarski mlin«. Stepišnikov mlin je bil shajališče vaščanov, vanj je prihajal tudi pohorski pesnik Jurij Vodovnik, ki je znal skladati take »ljudske« pesmi, ki so se ljudem »usedle« v uho in srce. Stepišnik se je navdušil za slovensko pisano besedo, nanj pa sta vplivala tudi izobraženi kmet Zafošnik in škof Slomšek, h kateremu je kasneje hodil po Drobtinice. Pozimi 1861 se je Stepišnik spoznal z dr. Josipom Vošnjakov. Slednji se je močno razveselil, da je našel vsaj enega zavednega Slovenca na kmetih. Postala sta dobra prijatelja in dr. Vošnjak mu je začel prinašati slovenske knjige in časnike, ki jih je Stepišnik začel zbirati in posojati okoliškim kmetom. Leta 1863 sta Lovro Stepišnik in dr. Josip Vošnjak s pomočjo venčeseljskega duhovnika Antona Freliha ustanovila Bralno društvo pod Pohorjem in Slovensko bukvarnico. Knjige je Stepišnik nosil v košu od hiše do hiše, jih posojal ter jih po enem mesecu zamenjal. Z ljudmi se je pogovarjal o knjigah, ljudskih šegah, vražah in vremenu ter leta 1883 napisal knjigo o ženitovanjskih navadah na Štajerskem, ki je doživela več ponatisov. Leta 1870 je prodal mlin in se preselil v Slovensko Bistrico, od koder se je redno vračal med narodno zavedne prijatelje. Lovro Stepišnik je umrl 16. februarja 1912 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan. Za njegov grob skrbi Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica.
