Največ zaslug za izid prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenka ima tržaška pisateljica Marica Nadlišek Bartol.
Svojo časnikarsko pot je začela pri enaindvajsetih letih, ko je na prvi strani časopisa Edinost objavila članek o narodnem ženstvu. Pisala je tudi prispevke za Ljubljanski zvon in Slovenski narod, leta 1897 pa je začela v Trstu izdajati prvi ženski list Slovenka kot prilogo Edinosti. Uspelo ji je pritegniti tako izobraženo kot tudi preprosto žensko bralstvo ter ga spodbuditi k narodni zavesti in domači pisani besedi. Kritiki so ji očitali, da je njen list prinašal premalo vsebin, ki bi se dotikale ženske in ženskega vprašanja, zato je leta 1900 urednikovanje prepustila žensko bolj angažirani Ivanki Anžič in se posvetila svoji številčni družini. Po štiriindvajsetih letih je spet začela pisati spise in jih objavljati v takrat osrednjem ženskem časopisu Ženski list, ki ga je med letoma 1930 in 1934 tudi urejala. Sodelovala je tudi pri drugih časopisnih listih in v različnih ženskih organizacijah.
