Fotografska razglednica prikazuje rezervno bolnišnico Dunaj XIX, ki je bila ena izmed petih rezervnih bolnišnic v vojaškem taborišču v Strnišču med prvo svetovno vojno.
Taborišče za vojne ujetnike in nato še rezervne vojaške bolnišnice so zgradile avstro-ogrske oblasti l. 1915. Prvotno je bilo načrtovano kot taborišče vojnih ujetnikov (predvsem ruskih), kasneje se je namebnost spremenila, tako da je taborišče služilo predvsem za namene bolnišnice.V njem je bilo 295 barak, ki so lahko sprejele okrog 9.700 bolnih in ranjenih vojakov, 2.400 vojnih ujetnikov in 2.000 zaposlenih.
Avstro-ogrska vojaška uprava je taborišče zapustila ob koncu vojne, oktobra 1918. Novembra 1918 ga je v upravljanje prevzel oddelek za socialno politiko deželne vlade Slovenije. Iz tega časa je tudi rdeči žig na razglednici: 19. Nov. 1918.
Barake in opremo bivših taborišč je l. 1921 odkupil trgovec Franc Čuček in tu ustanovil več gospodarskih podjetij, ki pa so do l. 1928 vsa propadla. Barake taborišča v Strnišču so po vojni za nekaj let postale tudi novi dom za primorske in ruske begunce. Potem ko so oblasti l. 1922 ukinile begunskega taborišča in po propadu industrijskih delavnic so begunci Strnišče do l. 1928 postopno zapustili.
Ob okupaciji l. 1941 so v Strnišču Nemci zgradili vojaško ujetniško taborišče, leto kasneje pa še delovno taborišče za tovarno glinice, v katerem so delali vojni ujetniki, svobodni delavci in kaznjenci.
