Kolorirana, retuširana in vtisnjena razglednica prikazuje na levi staro sežansko vojašnico (gasilski dom), na desni strani pa poslopje gostilne Šmuc.
Razglednica je bila odposlana. Datum na poštnem žigu ni viden.
Gasilski dom, ki se nahaja poleg gostilne Pri Šmucu, so med prvo svetovno vojno Avstrijci skupaj s celim kompleksom stavb spremenili v vojašnico. Gostišče Pri Šmucu oziroma nekdanje gostišče Pri vagi je stalo nasproti zvonika in gostilne Mahorčič. Obe gostilni sta bili nekoč Polleyevi in sta bili med furmani najbolj priljubljeni gostilni v Sežani.
„Gostilničarja sta se dopolnjevala. Pri Mahorčiču so se ustavljali furmani, ki so vozili v Trst, Pri vagi ali Pri Šmucu pa tisti, ki so prihajali iz Trsta.
Če je za Mahorčiče veljalo, da so imeli smisel za besedo, saj so podpirali čitalništvo, potem je za Šmuce veljalo, da so gojili smisel za telesno vzgojo in šport. V Šumcovem gostišču so oddajali sobe. Posebej so imeli sobe za furmane in posebej za goste. V Šmucovi štali, kot so pravili veliki stavbi, kriti s kamnito streho, je delovalo, po pripovedi starejših Sežancev, prva šola še pred letom 1826, ki velja za letnico, ko je bila v Sežani uradno odprta javna šola. Telovadci so lahko telovadili v zgornjih prostorih te štale. To so bili člani Sokola, ustanovljenega leta 1912 v okviru tržaškega Sokola. Po drugi svetovni vojni so bili v spodnjih prostorih štale zasilni prostori tovarne pletenin, nekaj časa tudi obrtna delavnica elektro stroke, nato v zgornjih prostorih uprava Krasa in spodaj gostinski in trgovski lokali.
Šmucova gostilna je bila dobro obiskana. Ne samo furmani, tudi številni ugledni gostje so se tu ustavljali in prenočevali. Pri Šmucu je igrala godba in plesat so prihajali ljudje s Krasa in iz Trsta. Posebno ob nedeljah. Skoraj vse pomembne poroke so bile tam. Gostilna je imela veliko lopo, ki je pokrivala dvorišče. Tam je bila tudi javna tehtnica.” (Skrinjar, 2006, str. 74-75)
Razglednica je bila odposlana. Datum na poštnem žigu ni viden.
Gasilski dom, ki se nahaja poleg gostilne Pri Šmucu, so med prvo svetovno vojno Avstrijci skupaj s celim kompleksom stavb spremenili v vojašnico. Gostišče Pri Šmucu oziroma nekdanje gostišče Pri vagi je stalo nasproti zvonika in gostilne Mahorčič. Obe gostilni sta bili nekoč Polleyevi in sta bili med furmani najbolj priljubljeni gostilni v Sežani.
„Gostilničarja sta se dopolnjevala. Pri Mahorčiču so se ustavljali furmani, ki so vozili v Trst, Pri vagi ali Pri Šmucu pa tisti, ki so prihajali iz Trsta.
Če je za Mahorčiče veljalo, da so imeli smisel za besedo, saj so podpirali čitalništvo, potem je za Šmuce veljalo, da so gojili smisel za telesno vzgojo in šport. V Šumcovem gostišču so oddajali sobe. Posebej so imeli sobe za furmane in posebej za goste. V Šmucovi štali, kot so pravili veliki stavbi, kriti s kamnito streho, je delovalo, po pripovedi starejših Sežancev, prva šola še pred letom 1826, ki velja za letnico, ko je bila v Sežani uradno odprta javna šola. Telovadci so lahko telovadili v zgornjih prostorih te štale. To so bili člani Sokola, ustanovljenega leta 1912 v okviru tržaškega Sokola. Po drugi svetovni vojni so bili v spodnjih prostorih štale zasilni prostori tovarne pletenin, nekaj časa tudi obrtna delavnica elektro stroke, nato v zgornjih prostorih uprava Krasa in spodaj gostinski in trgovski lokali.
Šmucova gostilna je bila dobro obiskana. Ne samo furmani, tudi številni ugledni gostje so se tu ustavljali in prenočevali. Pri Šmucu je igrala godba in plesat so prihajali ljudje s Krasa in iz Trsta. Posebno ob nedeljah. Skoraj vse pomembne poroke so bile tam. Gostilna je imela veliko lopo, ki je pokrivala dvorišče. Tam je bila tudi javna tehtnica.” (Skrinjar, 2006, str. 74-75)
