„Mejnik na ledini Pod lisičino označuje stičišče ozemelj treh posesti, Rodika, Dan in Kačič. Tudi tega mesta na tromeji vasi se drži izročilo o bajnem bitju. Tod mimo naj bi namreč čez prelaz Prelovec z velikim truščem in ognjem drvela šembilja. O tem naj bi pričali sledovi kolesnic v skali Pod lisičino. Zraven so vidni stolčki z luknjo za rep od hudiča in malih hudičkov ob potoku, kjer so se mali hudički »zamotili« in pomočili noge v potok.
Šembilja je na Krasu in v Brkinih videna kot strašljivo bajno bitje povezano z demonskim svetom. V njej so prepoznavali hudiča ali čarovnico na ognjeni kočiji, samo ognjeno kočijo s konji ali brez in podobno. Na sploh je bila njena pojava povezana z ognjem, strašnim truščem in grmenjem. Navadno se šembilja lepi na arheološko prepoznavne starejše poti iz antike ali prazgodovine, ostanki katerih so ponekod še opazni v obliki kolesnic (Lokev, Zavrhek). Po ljudskem izročilu naj bi mimo Pod lisičine potekala rimska cesta Lokev-Materija, kar so potrdile tudi arheološke raziskave (vendar ne gre za šembiljine kolesnice). Hkrati je rek, greš hitro kot šembilja, oznaka za neverjetno hitrost, tako so zato rekli tudi prvim avtomobilom v Matarskem podolju.” (Mitski, 2020, 26)
Skulptura: „Rezan pokončni blok apnenca je mestoma oblikovan v podobo hudiča kot kočijaža, ki v roki drži bič. Na zadnji strani je izdelan njegov hrbet in rep. Telo hudiča se na mestih ‘izriše’ iz kamnitega bloka. Čeprav šembilja predstavlja nekaj drvečega, hitrega, je upodobljena v trenutku mirovanja. Iz pogleda in prikritega nasmeška razberemo, da hudič uživa v divjanju in je upodobljen v trenutku, ko se želi znova pognati v dolino.” (Leskovec, 2020)
Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Šembilja je izdelala Sibila Leskovec.
