Avtorji raziskovalne naloge so želeli ugotoviti, zakaj na Starem gradu v Celju, ki je pomembna turistična točka, ni gostinskega obrata, ki bi deloval vse leto. Zanimali so jih tudi razlogi, zakaj se nihče od celjski gostincev ne odloči za odprtje srednjeveške krčme, ki bi bila v tem okolju najprimernejša. Želeli so tudi ugotoviti, kako mladi ocenjujejo celjske gostinske obrate in kakšno je njihovo zanimanje za morebitno srednjeveško kremo in ostale prireditve na gradu. Pri raziskovanju so uporabili opisno, statistično, razlagalno in primerjalno metodo. Podatke so pridobili z anketami, intervjuji in razgovori. Ugotovili so, da za odprtje srednjeveške krčme ni ustrezne infrastrukture, za katero pa je pristojen lastnik, torej mestna občina Celje. Sama srednjeveška krčma brez dodatne ponudbe ne bi povečala števila obiskovalcev. Na gradu sedaj deluje Hermanova krčma, ki nudi srednjeveške jedi in pijačo le ob predhodni rezervaciji in večjim najavljenim skupinam, v zimskem času pa je zaprta.
Za oživitev Starega gradu pa si prizadevata tudi Zavod za turizem Celeia Celje ter Turistično društvo Celje. Na gradu je tudi stalno odprta Galerija likovnih del mladih v prostorih, ki bi bili najprimernejši za srednjeveško krčmo.
Srednjeveško krčmo bi lahko tržili skupaj z vsemi ostalimi aktivnostmi pod enotno blagovno znamko Stari grad Celje, ki bi temeljila na doživljajskem turizmu.
Za oživitev Starega gradu pa si prizadevata tudi Zavod za turizem Celeia Celje ter Turistično društvo Celje. Na gradu je tudi stalno odprta Galerija likovnih del mladih v prostorih, ki bi bili najprimernejši za srednjeveško krčmo.
Srednjeveško krčmo bi lahko tržili skupaj z vsemi ostalimi aktivnostmi pod enotno blagovno znamko Stari grad Celje, ki bi temeljila na doživljajskem turizmu.
