Prva hiša, ki je stala takoj za Špitalskimi vrati na levi strani Špitalske ulice, je mostu, vratom in ulici dajala ime. To je bil meščanski špital, kar je v srednjem veku pomenilo toliko kot sirotišnica in hiralnica.
Mestni špital je svojo funkcijo opravljal do konca 18. stoletja, ko je prišlo do reforme skrbstva za ubožce v tem smislu, da so odpravili preskrbovanje ubožcev po špitalih, reveži pa so dobivali podporo v denarju. S stavbo so potem imeli zelo različne namene: v njej so hoteli namestiti tovarno, nekaj časa pa je služila kot porodnišnica, hiralnica in blaznica hkrati.
Dokončno so namen zgradbe spremenili Francozi, ki so porodnišnico, sirotišnico in hiralnico premestili iz špitala v civilno bolnico usmiljenih bratov na današnji Slovenski cesti. Izpraznjene prostore so dali v najem za stanovanja in trgovske lokale. Med prvimi trgovci, ki so imeli tu skladišča že leta 1806, je bil tudi Anton Primic, oče Primičeve Julije. Tudi kasneje do potresa, ki je pomenil konec špitalske stavbe, so se v njenih prostorih nahajali lokali znanih trgovskih družin – Mayer, Pakič, Komac, Več. Leta 1816 se je v prvo nadstropje proti Ljubljanici vselila kresija za Gorenjsko (Kreisamt9 in tu ostala do leta 1849, tako da se je cele stavbe oprijelo ime Kresija.
Lit.:
Suhadolnik, J., Matić, D.: Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini : arhitekturni in zgodovinski oris predela med Ljubljanico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo in Kopitarjevo ulico ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana : razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana, avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, 1997.