Štefanija Muhar - Zapuščaš srečni čas igračk

Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Zapuščaš srečni čas igračk, ki jo je zapisala Štefanija Muhar in je objavljena v knjižici Kako so se na  Jesenicah včasih igrali. V zgodbi predstavlja igrače iz otroških let, ki jih je avtorica preživela na Blejski Dobravi pri Jesenicah. Najprej opiše spominsko knjigo, ki sta ji jo starša podarila ob vstopu v šolo in se spominja vrstnikov, ki so ji v knjigo zapisali ali narisali kaj v spomin. V nadaljevanju opiše lesene, pisano pobarvane kocke Žiža, ki jih je dobila v dar od bratranca iz Zagreba. Z njimi se je lahko igrala le ob posebnih priložnostih. Ko je bila bolna, se je smela igrati tudi s celuloidno punčko iz Trsta, ki je sicer kraljevala na zakonski postelji, a ji je bila v bolnici za tolažbo. To punčko je kasneje nadomestila živa sestrica, s katero se je Štefi potem igrala. Avtorica se spominja tudi kock s pravljičnim motivom Sneguljčice. Na vrtu novo zgrajene hiše na Lipcah so se otroci zbirali in igrali različne igre (Divji Lovec, Domen …). Ob slabem vremenu so se igrali z dominami ali s kartami črnega Petra. Spominja se tudi iger in izletov v naravo s starši. Spominja se tudi klasičnih otroških iger kot so trgovina, šola, gospa in zdravnik. V nadaljevanju igre tudi opiše. Avtorica pa se spominja tudi igre, ki je bila samo njena, saj je v otroštvu sama pisala pravljice in jih tudi ilustrirala. Lotila se je celo romana, a ga žal ni dokončala. Živi so tudi njeni spomini na obisk Miklavža s Parkeljni, ki so ji nagnali strah v kosti, da se tega dogodka spominja še danes. Prispevek zaključuje s spomini na otroštvo srečne generacije, ki je odraščala v svobodi in ob ljubečih starših, ki so si kljub zahtevnemu urniku za otroke vzeli več časa kot si ga danes. Dokument vsebuje tudi fotografije prve strani s posvetilom in spominske knjige, lesenih kock, domin ter Štefi Jelovčan s kanglico in z račko. Vse fotografije so last Štefi Muhar.