„Prišlo je že nekako v navado, da se vsako leto ob jubileju našega prijatelja, mojstra Černigoja, /…/ zberemo v naših prostorih. Tako se nam zdi, da je umetnikov jubilej postal tudi naš praznik. In nič hudega ni, če so obiskovalci knjižnice zadnje dni avgusta spraševali, kdaj bo otvoritev Černigojeve razstave.” (L. Čehovin, 1983)