Albert Brunner je izhajal iz Welsa na Gornjem Avstrijskem. Po končanem študiju je nekaj časa kot rudarski strokovnjak delal na Češkem, konec šestdesetih let 19. stoletja pa so ga poklicali na Dunaj, kjer je dobil službo v ministrstvu za poljedelstvo. V tem času je kot rudarski svetnik tudi predaval na rudarski akademiji v štajerskem Leobnu. Leta 1873 ga je ministrstvo za poljedelstvo poslalo v Celje, da prevzame vodenje projekta za postavitev tamkašnje Cinkarne. Načrt za cinkarniška poslopja, naprave in upravno stavbo je Brunner izdelal sam. Sam osebno je vodil celotno izgradnjo. Tudi po izgradnji Cinkarne je Brunner ostal v Celju, kjer si ustvaril družino. Do svoje smrti, 18. decembra 1899, je kot upravitelj Cinkarno tudi vodil. Veljal je za izredno dobrega strokovnjaka in po njegovi zaslugi je Cinkarna kljub gospodarski krizi, ki je ravno ob njeni ustanovitvi zajela Avstrijo, poslovala izredno uspešno. Za njeno uspešno vodenje ga je cesar Franc Jožef 11. junija 1986 odlikoval z viteškim križcem Francjožefovega reda. Kako ugleden strokovnjak je Brunner, pove tudi to, da je imel tudi stike z njim švedski znanstvenik Alfred Nobel, poznan predvsem kot iznajditelj dinamita.
Morda niste vedeli …
Da se je Alfred Nobel zaljubil v Sofijo Hess, najstarejšo hči uglednega celjskega trgovca Heinricha Hessa. Družina Hess se je po prihodu iz Moravske v Celje naselila v Kvartirni hiši, kamor je po nevesto Amalijo, mlajšo sestro Sofije Hess, prišel tudi Albert Brunner. Oba gospoda, inženirja Nobel in Brunner, sta si kasneje veliko dopisovala in tako razpravljala o potrebah in delovanju nove cinkarne. Nobel ga je tudi še večkrat obiskal v Celju in mu kot sposobnemu strokovnjaku celo ponudil dobro plačano službo v eni njegovih tovarn na Švedskem. Ker pa je bil Brunner na Cinkarno zelo navezan, mamljive ponudbe ni sprejel. Cinkarno je vodil vse do smrti leta 1899.
