Plemiška rodbina, na Štajerskem izpričana že v 12. stoletju, na sedanjem slovenskem ozemlju pa od 15. stoletja. V lasti ali zakupu je imela posestva na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem, v Istri. Na Štajerskem so bili lastniki posestva Hrastovec pri Lenartu, gospostev Medija pri Izlakah, Podsreda, Veržej, Ormož, Betnava, Slivnica, Muretinci, Lemberg pri Šmarju, Dornava in Vurberk ter radgonskega in ptujskega gradu. Posamezni člani rodbine so zlasti na Kranjskem in Štajerskem opravljali številne pomembne deželne politične funkcije. Na Štajerskem so bili večkrat deželni glavarji in deželni oskrbniki. Med najbolj znane člane rodbine zagotovo sodi Žiga (Sigismund ali Sigmund) Herberstein (1486–1566), ki je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. opravljal zahtevne diplomatske misije v različne evropske države. O potovanjih v Rusijo je leta 1549 na Dunaju izdal delo Rerum Moscoviticarum commentarii [Moskovski zapiski], ki velja za eno prvih del v zahodni Evropi, ki govori o ruskih razmerah in ruski zgodovini.