Na pročelju bele hiše je vidna spominska tabla, ki sporoča, da je v tej hiši prebival in leta 1817 umrl slikar Andrej Herrlein.
Hišo št. 266 (danes Stritarjeva ulica 3), ki je poleg št. 265 še ohranjena v prvotni obliki, so imeli v 18. stoletju po vrsti v lasti: Marija Saloma plem. Bavčar (Wautscherin), vdova Marjeta Križaj (1720—1735), pek Martin Podviz in njegova žena Marija (1735 do 1764), Gregor in Marjeta Jeraj (1764—1778), Uršula Werner, roj. pl. Hubenfeld (1778—1784) in krznar Valentin Mahkot z ženo Uršulo (1784—1805). Njegova sinova Janez in Valentin sta se med 1820—1830 preselila, prvi na Sv. Petra cesto, drugi na Poljansko cesto.
V začetku 19. stoletja so bili na št. 266 lastniki: meščan, kavarnar in tvorničar čokolade Peter Venazzi (1807—1810), krznar Josip Rovan (Ruan) in kavarnar Josip Hermann, doma iz Engadina v Švici (1826 do 1849). Po njegovi smrti (1849) je nadaljevala kavarniški posel tu nekaj časa še njegova vdova Neža Hermann; l. 1857 pa jo je preselila na Stari trg 34 (danes 21) v tedanjo Rudeschevo hišo. Hišo št. 266 je to leto kupil od nje trgovec Josip Krisper, ki je s tem prišel v last celega sklopa hiš št. 264 (Mestni trg 26) 265 in 266 (Stritarjeva ulica 1 in 3).
V prvem nadstropju hiše št. 266 je imel od l. 1869 svojo odvetniško pisarno Krisperjev sorodnik, dr. Robert Schrey pl. Redlwert, v pritlične prostore pa se je vselil l. 1860 trgovec z manufakturnim blagom Franc P. Vidic, za njim pa leta 1867 z isto stroko Franc Martin Regoršek. Prišel je v Ljubljano iz Šmarja pri Jelšah skupaj s sestrama Moniko Amalijo in Heleno. Za njim je vodil trgovino njegov nečak Avgust Jagodic, doma iz Šmarja pri Jelšah, pod tvrdko F. M. Regoršek nasledniki. Za Avgustom je s trgovino nadaljevala njegova sestra Marija, vendar le poldrugo leto, potem jo je pa opustila.
V izpraznjene prostore se je vselila l. 1919 Vnovčevalnica za živino in mast. Ko je ta l. 1923. prenehala, je porabila tvrdka Krisper lokale za razširjenje svoje trgovine, stare izložbe pa je zakrila z modernimi, v novo cestno črto pomaknjenimi pritličnimi izložbami.
Gl.: Andrejka, R.: Trgovska zgodovina Špitalske ulice v Ljubljani, 1935.
