Leta 1909 je v Parizu gostujoči Ruski balet z eksotično uprizoritvijo Šeherezade preoblikoval okus tedanje visoke mode in močno vplival na umetniški slog celega naslednjega desetletja.
Atmosfera in baletna kostumografija sta navdahnili pariškega modnega oblikovalca Paula Poireta, ki je odprl popolnoma novo modno smer s kolekcijo sestavljeno iz razkošnih tunik, kril, in turbanov. Njen zaščitni znak je bilo jupe culotte, včasih imenovano tudi ”haremsko krilo”.
Jupe culotte ali hlačno krilo, kot so ga poimenovali časopisi v slovenskem jeziku, je bilo modna muha Parižank in samo po sebi ni bilo politična ali emancipatorna gesta, a je med takratnim prebivalstvom povzročilo pravi vihar. Ženska v hlačah je postala glavna tema političnih in pouličnih razprav. Dame, ki so si drznile v hlačah pohajkovati po promenadah evropskih mest, pa so postale tarče zasmehovanj, psovanja ali bučnih aplavzov. V Trst in Gorico so ženske hlače prišle preko kanalov modne industrije. Prve ženske hlače so tako v Trst in Gorico poslale izpostave dunajskih velikih modnih hiš. Za razliko od drugih evropskih mest, žensk v hlačah niso ne verbalno ne fizično napadli. Dvigale pa so toliko prahu, da je bil ob vsakem njihovem obhodu ustavljen promet.
Prvi hlačni krili v Gorici sta bili na ogled v izložbah, čeprav so Goričani upali, da se bo tudi v njihovem mestu prikazala »reklamna dama«. Bili so namreč mnenja, da »po samih modelih ni mogoče prav presojati nove noše« in da je »treba videti damo oblečeno v hlačno krilo.« (priloga Soče, št. 32, 18.3.1911) Množice so se tako najprej začele nabirati pred Trgovskim domom, kjer je hlačno krilo razstavila trgovina Pregrad & Černetič in na Gosposki ulici (danes Carducci), kjer je bilo hlačno krilo v izložbi trgovine Steiner. Mnenja Goričanov in Goričank so bila deljena. »Nekaterim damam dopade hlačno krilo, druge zardevajo, ko zagledajo v izložbah novo nošo.« (Soča, 14.3.1911, str. 2)
