Uživanje hrane je bilo v vseh okoljih poseben obred. To, kar je v meščanskem okolju predstavljala jedilnica, je v modernizirani kmečki hiši predstavljala „hiša”; opravljala je vlogo reprezentančnega prostora. V ta namen so nasproti peči postavili mizo s klopmi ali stoli. Nekateri so v hišo postavili še „mentrgo”, ki je služila za pripravo krušnega testa, lahko pa je tudi opravljala funkcijo pomožne mize. Od sredine 19. stoletja dalje sta se spreminjala tako postopek priprave hrane kot jedilnik sam. Podeželje je zaradi omejenih možnosti pri uporabi živil, saj si jih je moralo zagotavljati samo, in omejenega znanja kuharic, napredovalo počasneje kot mesto Celje ali trgi v regiji. Hrana je po kvalitativnih in kvantitativnih kriterijih se vedno veljala za statusni simbol.
Modernizacija prehrane je potekala počasi in dobra ter uravnotežena prehrana je za mnoge ostala neuresničljiva želja.
