Po modernizaciji je kuhinja v meščanski družbi dobila novo vlogo. Ni slo samo za tehnično izpopolnitev, za zamenjavo odprtega ognjišča s štedilnikom; kuhinja je postala glavni bivalni prostor, ki pa je bil sorazmerno skromno opremljen. V njej so poleg nepogrešljivega štedilnika stali se omara, miza in stoli. Za vsakega družinskega člana je premogla krožnik in skodelico ter nekaj loncev in kozic. Tla iz desk so enkrat tedensko ribali z milnico.
Večja sprememba je po izgradnji štedilnične kuhinje nastopila na podeželju, saj družina praviloma ni več jedla v „hiši” ampak v kuhinji. Vanjo so postavili jedilno mizo, ki je bila hkrati tudi delovna, v prostoru pa so bili, podobno kot v mestih, spravljeni krožniki, skodelice in pripadajoči pribor. Na podeželju kuhinja ni bila samo prostor, kjer je gospodinja delala in kjer so jedli, ampak je postala glavni bivalni in delovni prostor vse družine.
