Za pomoč pri identifikaciji nesreče, prikazane na razglednici, smo prosili dr. Tadeja Brateta, ki nam je o njej povedal sledeče:
Slika prikazuje trčenje dveh vlakov na uvozni kretnici „neke” postaje na nekdanji Južni železnici. Če gre res za Logatec ne morem potrditi, saj se je okolica tam v 100 letih hudo spremenila. Vsekakor pa gre za začetek postaje in uvozno kretnico s Tržaške smeri, glede na položaj sonca oz. senc na sliki. Da je to res nekdanji Südbahn, dokazuje svetilka kretnice v prvem planu, ki je tipično avstrijska in jih v Italiji ni bilo. Gre torej za dvotirno progo z levosmernim prometom, kar potrjuje, da je to nekdanja Južna železnica.
Nesreča se je pripetila verjetno zaradi nepazljivosti. Udarec ni bil zelo hud, o čemer priča prednji del ene od lokomotiv, ki ni poškodovan do kotla in dimničnih vrat. Verjetno je šlo le za zvita čelna oprsja in potrgane odbijače.
Fotografija je bila posneta zagotovo več ur po dogodku, ko so bližnje razbitine oz. še uporabne vagone že odstranili. Prevrnjeni tovorni vagon je staroavstrijski, izdelan verjetno v obdobju 1880-1900 in je vrste „G”. Ne glede na to, da sta lokomotivi trčili verjetno s hitrostjo cca 25km/h, ker je tovorni vlak očitno zaviral, je teža vztrajnosti vlaka vendarle povsem zmečkala službeni voz, od katerega se vidijo le še razbitine in je bil pred G vagonom, takoj za lokomotivo. Posadka v njem zagotovo ni preživela, saj ga je stisnilo – „teleskopiralo”, kot temu pravijo na železnici.
Obe lokomotivi sta tipična stroja italijanske izdelave. Zaradi oddaljenosti od kamere se točen tip strojev ne da določiti, vendar menim, da gre pri tovornem vlaku za lokomotivo „Signorino” – Gospodično, kot so te stroje ljubkovalno imenovali železničarji. Gre za tip FS 625 s triosnim tendrom, karakteristika 1C h2, (en primerek hranimo v Sloveniji). Izdelovali so jih tik pred 1. sv. vojno okoli leta 1914. Bile so izvrstne lokomotive, a razmeroma šibke za vleko.
Druga lokomotiva, v katero se je zarila Gospodična, pa utegne biti stroj vrste FS 740, izdelan prav tako v istem obdobju kot FS 625. Karakteristrika lokomotive je 1D h2. Gre za najbolj množično tovorno lokomotivo italijanske izdelave, ki jo je bilo mogoče najti po vsej državi. En primerek hranijo tudi v Postojni.
Vsi železničarji na sliki nosijo italijanske uniforme, kar dokazuje, da je nesreča nastala po aprilu 1941, morda 1942, a gotovo ne pozneje. Gre namreč za to, da je umikajoča se Jugo-vojska ob napadu in začetku okupacije Slovenije umikala vsa tirna vozila proti notranjosti dežele. Ko je bil porušen Borovniški viadukt na progi do Rakeka (takratna mejna postaja), naše lokomotive niso bile več v uporabi. Zato so okupacijske sile Italije morale uporabljati za prevoze vlakov le svoje lokomotive iz Tržaške kurilnice ali okolice. Zanimivo je, da kasnejši spiski lokomotiv v uporabi na od Italijanov zasedenega dela Slovenije ne navajajo uporabe lokomotiv vrste 625 in 740. Očitno je v tem primeru res šlo za poletje 1941, ko so si sprva pomagali z vozili, ki so bila pri roki. Vemo, da so pred vojno Gospodične vozile tudi v Istri, torej je stvar jasna. Ko so popravili in obnovili Borovniški viadukt, pa so Italijani poslali na zasedeno ozemlje stare odrabljene staroavstrijske lokomotive iz Furlanije-Julijske krajine, saj naše strojne posadke italijanskih lokomotiv niso poznale in niso bile vešče rokovanja z njimi. Zato so že leta 1942 iz zasedenega ozemlja izginile vse tipične lokomotive FS (Ferrovie dello Stato) novejše izdelave. Vsekakor gre za nesrečo v začetku vojne in prav gotovo ne za sabotažno akcijo partizanov.
