Oltarni relief Marije Zavetnice s plaščem

Osrednje mesto v cerkvi zavzema reliefna podoba Marije Zavetnice s plaščem, ki je od 17. stoletja naprej vkomponirana v sijajen baročni glavni oltar, prvotno pa se je nahajala nad glavnim vhodom cerkve. Čas nastanka te prekrasne gotske umetnine, ki sodi med najbogatejše in likovno najlepše upodobitve v tedanji Evropi, sovpada s časom gradnje cerkve (prvo desetletje 15. stoletja). Kipar, ki je delo ustvaril je nedvomno pripadal krogu delavnice cerkve sv. Štefana na Dunaju. Dunajska delavnica se je opirala na praško, ki je pod vodstvom rodbine Parlerjev v drugi polovici 14. stoletja doživela pomemben razvoj.

Marijin kip na Ptujski gori nam kaže stoječo Marijo, varuhinjo vsega človeštva in zaščitnico oz. priprošnjico pred Bogom, z Jezusom na levi roki. Njen plašč držijo angeli z razširjenimi rokami in tako oblikujejo široko razpeto okrilje, pod katerim je zavetje našlo 82 oseb. Na Marijini levi so upodobljeni predstavniki posvetnih stanov s cesarjem in kraljem na čelu, na desni pa predstavniki duhovnih stanov s papežem v ospredju.
Dr. Avgust Stegenšek je ugotovil, da relief predstavlja najširše sorodstvo Hermana II. Celjskega in vodilne osebe srednje in južne Evrope, ki so bile politično zvezane z njegovim zetom, kraljem Sigismundom. Tako so na reliefu zraven ogrsko-hrvaškega kralja Sigismunda Luksemburškega, upodobljeni tudi kraljica Barbara Celjska in njeni sestri Elizabeta in Ana, naročnik in ustanovitelj cerkve Bernard III. Ptujski in njegova žena Valburga Celjska, Herman, sin Hermana II. Celjskega, Katarina Frankopanska, njena hči Elizabeta, žena Friderika II. Celjskega, Nikolaj Frankopanski, Ludvik Celjski, Herman II. Celjski in drugi.
V gledalca zazrti figurici zgoraj na Marijini levi naj bi po mnenju umetnostne zgodovinarke Eve Pezdirček predstavljala umetnika, ki je relief izklesal in stavbarja, ki je vodil gradnjo cerkve. Kot stranske figure na reliefu nastopajo angeli, od katerih dva držita krono nad Marijino glavo in povdarjata njeno vlogo nebeške kraljice.