Za ustanovitev šole v Šentjanžu ima veliko zaslug župnik Ignacij Cigler, ki je spodbudil ljudi, da so se leta 1839 ustanovili šolo ter leta 1841 sezidali poslopje. Šolsko poslopje, v katerem je danes krajevni urad in pošta, znano pod imenom »stara šola«, je imelo dovolj prostora za 60-70 učencev in še za dve »čedni stanici« za učitelja.
V letih 1876, 1888 in 1891 so potekali dogovori za razširitev šolskega poslopja. Novo poslopje so postavili na prostoru, na katerem je danes »sušilnica hmelja«.
Do ustanovitve šole na Kalu (1884) je šentjanški okoliš (predvidoma) zajemal naselja šentjanške fare, v katerih je leta 1881 živelo 2.178 prebivalcev. Leta 1894 so v šentjanški šolski okoliš z odlokom deželnega šolskega sveta vključili Veliki Cirnik in Vrhe iz šentrupertske občine (kar pa se ni izvedlo) in Brunk iz radeške občine, leta 1922 pa tudi Pekel, Nežence in Dolino (iz boštanjske občine).
Šolska kronika pravi, da je bilo let 1851 v šoli 150 učencev, leta 1929 366 učencev, leta 1941 pa jih je bilo že 455. Podatki kažejo naglo rast števila učencev v letih pred drugo svetovno vojno. Ob začetku vojne je na šentjanški občini poučevalo šest učiteljic, dva učitelja in dva veroučitelja.
Junija 1901 so začeli zidati šolsko poslopje z drvarnico, pralnico in kletjo. Poslopje so slovesno odprli in blagoslovili 4. oktobra 1902. Pri šoli so uredili lep šolski vrt in ga ogradili z žično mrežo, leta 1905 pa postavili še čebelnjak.
Do leta 1901 je bila šola enorazrednica, kasneje, zaradi povečanja števila otrok, trirazrednica. Leta 1924 je bilo šest razredov.
Med drugo svetovno vojno je šola prenehala z delovanjem. Po naselitvi nemških Kočevarjev so v Šentjanžu odprli nemško šolo, ki je delovala do jeseni 1943. Obiskovali so jo otroci nemških naseljencev in otroci domačinov, ki jih okupator ni izselil, poučevala pa jih je nemška učiteljica. 12. oktobra 1943 je bilo v ofenzivi slovenske narodnoosvobodilne vojske šolsko poslopje požgano.
29. oktobra 1941 je v boju padel domačin, narodni heroj Milan Majcen (skupaj s svojim tovarišem Jančijem Mevžljem), po katerem se je šola tudi poimenovala – Osnovna šola »Milan Majcen« Šentjanž. Vojna je sicer hudo prizadela šentjanško območje. S poukom so ponovno pričeli 11. januarja 1946, ko je bilo vpisanih 256 otrok, pouk pa je potekal v prosvetni dvorani in pri Repovževih (sedaj gostilna Repovž).
Prva leta je bila šola štirirazredna, nato pa je vsako leto pridobivala po en razred. V šolskem letu 1952/53 se je v višjih razredih pričel predmetni pouk, v šolskem letu 1953/54 pa je bila šola že osemrazredna s šestimi oddelki (od 1. do 6. razreda) in enim kombiniranim oddelkom (7. in 8. razred) ter 200 učenci.
Leta 1948 je šola pridobila učilnico pri Ermanovih v Češnjicah, leta 1949 pa so učilnico iz prosvetne dvorane prestavili v t. i. staro šolo (današnjo zgradbo krajevnega urada in pošte). Pouk je bil dvoizmenski, učiteljev je bil, učiteljev pa je bilo pogosto manj kot oddelkov, zato so marsikdaj poučevali tudi celodnevno.
Jeseni 1957 so zastavili temelje nove šole, vendar je bilo pritličje zgrajeno šele avgusta 1958. Prvi dve učilnici sta bili odprti 31. januarja 1960, vsi učenci pa so začeli pouk v novi šoli obiskovati februarja 1961. Leta 1971 je šola pridobila dodaten prostor – telovadnico.
Leta 1975 se je začela celoletna mala šola, uvedena je bila šola v naravi (na morju) za učence 4. razreda. Od leta 1974 do 1981 je bil organiziran pouk v kombiniranem oddelku od 1. do 4. razreda šole s prilagojenim programom, leta 1978 pa se je predmetna stopnja organizirala v celodnevno šolo (delovala je deset let). Leta 1981 je bil odprt oddelek vrtca, leta 1982 so bila zamenjana vsa okna na šoli, leta 1984 pa je bila obnovljena fasada telovadnice. S pomočjo samoprispevka ter prostovoljnimi prispevki v materialu in delu se je v letu 1989 obnovila streha, dogradili so se dodatni prostori za uvedbo enoizmenskega pouka in razširitev kuhinje.
Literatura: Brce M., Dežman, S., Pelko J., Repovž P, S. in Vodišek, N. 2009. Šola v Šentjanžu: 170 let: publikacija ob 170-letnici šole v Šentjanžu. Šentjanž: Osnovna šola Šentjanž.
