Leta 1863 je ljubljanska mestna oblast pod županom Ambrožem sklenila, da uvede pasji davek. Vsak gospodar bo za psa prispeval 2 goldinarja. Ker je bilo v Ljubljani najmanj 1.000 psov, kot so bili ocenili, bi jim to prineslo 2.000 goldinarjev letno. Namen pasjega davka je bil zmanjšati število psov v mestu in tako zmanjšati nevarnost stekline.