Anica Jović, Bistričanka, ki je končala učiteljišče v Mariboru in se leta 1953 zaposlila na osnovni šoli v Slovenski Bistrici, je bila priznana pedagoška delavka. Njena življenjska pot je bila polna preizkušenj, ki so ji oblikovale značaj. Sprostitev je našla v zapisani besedi, izpod njenega peresa so nastajale predvsem pesmi. Prve so nastale že v mladosti. Pesmi je objavljala v publikacijah Anteni, Kurirčku, 7 dni, Naših razgledih in v lokalnem Metalurgu. Veliko njenih pesmi so brali in recitirali na kulturnih prireditvah.
V spremni besedi v izdani pesniški zbirki z naslovom Moja pesem, ki je izšla po njeni smrti, je Kristina Šega, članica uredniškega odbora, zapisala: „Njena izpoved je vseobsegajoča: od hrepenenja, pričakovanja, ljubezenske izpovedi do razočaranja, življenjskega spoznanja, trenutnih razpoloženj, povezanosti z naravo, do prigodnih pesmi in hudomušnih utrinkov. Bogat je ciklus partizanskih in domoljubnih pesmi.” Pesem Pohorskemu bataljonu je tukaj objavljena prvič.