Štajerska plemiška rodbina Székely (tudi Zekel) je v Ormožu gospodarila več kot sto let. Pomemben član te rodbine je bil ogrski častnik Jakob Székely (ok. 1440–1504), ki je večino svojega življenja prebil v vojaških službah. V vojnah z nemškim cesarjem Friderikom III. je za madžarskega kralja Matijo Korvina pridobil mesti Radgono in Ptuj. Za zvestobo in vojaške zasluge mu je Korvin podelil grad Borl (madž. Borlyn) v Halozah ter grad in mesto Ormož (madž. Ormosd). Jakob – poročen je bil z grofico Marjeto Széchy (Seči) iz gradu Gornja Lendava (današnji Grad), pripadnico ene najpomembnejših madžarskih plemiških družin – se je izkazal kot dober gospodar mesta Ormož, saj mu je priznal samoupravo ter skušal okrepiti njegovo gospodarsko moč (Klasinc, 1973, str. 69–70). V času rodbine Székely (1489–1598) je bil grad deležen večjih obnovitvenih del: po požigu gradu konec 15. stoletja ter po turškem opustošenju leta 1532.
Na sliki: Risba nagrobnika Jakoba Székelyja (1440–1504) iz nekdanjega ormoškega frančiškanskega samostana. Jakob je dal leta 1495 v Ormožu postaviti frančiškanski samostan (najstarejši v deželi Štajerski), zraven njega pa tudi cerkev v poznogotskem slogu. Leta 1504 so ga v tej cerkvi pokopali pod lepim marmornim sarkofagom. Po letu 1786, ko je bil samostan razpuščen, cerkev pa porušena, je bil sarkofag uničen. Ohranila se je le risba nagrobnika.
Na čelni stranici nagrobnika je upodobljen grb družine Székely: nad skalo se v profilu dviga volk, z vsake strani njegove glave je po ena šestkraka zvezda. Na vrhnji plošči je izklesan relief pokojnika kot viteza v celopostavnem oklepu in čeladi. Ob robu se vije napis: SEPULTURA IACOBI ZEKEL DE KEWEND. DE ORMOSD ET D(E) MARGARITAE DE ZEECH CONIUGIS ET LIBERORUM OBIIT VIGESIMA SEPTIMA DIE AVGUSTI ANNO DOMINI MDIIII. V prostem prevodu: Grob(nica) Jakoba Zekla pl. Kövend (in svobodnega gospoda) Ormoža, žene Margarete pl. Szécsi (in) umrlih otrok; dne 27. avgusta, leta gospodovega 1504 (Lamut, 2017).
