Streha je pokrita z rženo slamo.
Nekoč so za pokrivanje streh uporabljali pšenično ali rženo slamo. Žita so morali najprej požeti s srpi. Požeto žito so nato zvezali v snope in postavili v kopico („rastavo”), ki se je še nekaj časa sušila na njivi. Posušen snope so prepeljali v gumno, kjer so ločili zrnje od snopov. To so naredili tako, da so s snopi udarjali po sodu, nato so žito še pomlatili s cepcem. Slamo za pokrivanje je bilo potrebno še škopati. To so naredili tako, da so snop vtaknili v lesen primež („bik”), ki je bil pritrjen na steni skednja. Slamo so potem s posebnimi grabljami počesali (škopali, šopali). Kjer bika niso imeli, so snope prečesali z velikim lesenim glavnikom („babo”). Prečesani snopi – škopi ali škopniki – so bili tako pripravljeni za pokrivanje. Škope poravnane slame so krovci najprej razprostrli po latah. Nanjo so nato položili leskovo palico (škopnico ali rajico) in vse skupaj z gožicami iz pintovca (pletivom iz vrbovine) privezali na late. Slamnato streho je bilo potrebno redno pregledovati in popravljati. Dobro pokrita in redno vzdrževana streha je lahko zdržala tudi petdeset let (Skalicky in Požaulo, 1996: 1006-1010).
