Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. februarja 1996 je v Celju umrl Egon Kunej, glasbenik.
Rodil se je 2. avgusta 1912 v Šmarju pri Jelšah.
Ena od osrednjih glasbenih osebnosti Celja v svojem času. V Šmarju je obiskoval osnovno šolo in se že tam srečeval z glasbo (klavir). Z 12 leti je odšel v Celje v gimnazijo in glasba je bila tudi tam njegova zvesta spremljevalka (pevski zbor, violina, harmonika). Maturiral je leta 1932, za študij glasbe pa se je odločil šele v zadnjem letniku gimnazije. Po maturi je odšel na Državni konservatorij v Ljubljano in za potrebe študija najel pianino. Ker je bila najemnina draga, je z ansamblom igral v Emona baru in si končno kupil lastnega. Veliko je vadil in se v tretjem letniku pri prof. Tomcu začel učiti orgle, spoznal pa se je tudi z dirigiranjem; študiral ga je dve leti in za to vlogo ga je navdušil njegov profesor Lucijan Marija Škerjanc. Po štirih letih študija na konservatoriju je z odliko diplomiral na pedagoškem oddelku.
Zaposlitve kljub številnim prizadevanjem ni dobil, zato je leta 1938 na priporočilo prof. Betetta sprejel ponudbo ravnatelja gimnazije iz Šibenika, ki je iskal dobrega glasbenega pedagoga za svojega sina pianista. S kvalitetnim delom si je naredil dobro reklamo, zato je zaslužil bolje, kot bi z rednim profesorskim delom. V glasbeno življenje mesta je posegal tudi širše. Ustanovil je mladinski mešani zbor in glasbeno šolo, bil je tudi dirigent zbora in orkestra društva Kolo. Italijanska okupacija je spremenila tok stvari, tako da je odšel v partizane in tudi tam nadaljeval s svojim glasbenim poslanstvom – predvsem zborovodstvom.
Po vojni se je želel vrniti v Slovenijo in posrečilo se mu je pridobiti dekret (odločbo) za Celje. Že leta 1945 je začel poučevati na gimnaziji, februarja 1946 pa je z gimnazijskim zborom že javno nastopal. Gimnazijski zbor je vodil naslednjih 20 let in ga razvil v vrhunski vokalni sestav; tudi druge pevovodje je s svojim zgledom spodbudil, da so začeli s sistematičnim šolanjem pevskih glasov. V letu 1945/46 je kot ravnatelj zamenjal dotedanjega začasnega vodjo Glasbene šole v Celju Dušana Sancina in šolo vodil do konca šolskega leta 1974.
Posebej velja omeniti dve stvari, ki jima je v Celju posvečal svojo posebno glasbeno ambicijo: Komorni moški zbor in Mladinski pevski festival. Zbor je na pobudo ravnatelja celjskega gledališča Fedorja Gradišnika začel voditi leta 1949. Z zavzetim strokovnim delom je uspel ustvariti odličen sestav in že leta 1951 si je zbor prislužil svoje prvo odličje na republiškem tekmovanju v Ljubljani. Veliki uspehi so šele sledili; leta 1956 zmaga na velikem mednarodnem tekmovanju v Llangollenu (V. Britanija), leta 1963 v Arezzu (Italija), vmes in potem pa številni uspešni nastopi po vsej Evropi. Množica diplom in priznanj iz skoraj vseh evropskih držav priča o kvaliteti petja in glasbenem ugledu sestava, ki ga je Kunej dolga leta vodil – vse do oktobra 1977. Leta 1974 je zbor celo predsednik Tito odlikoval z Redom dela z zlatim vencem.
Mladinski pevski festival v Celju pomeni drugo uspešno plat njegovega dela. Med organizatorji ga srečamo že leta 1957, nato pa v strokovnem in organizacijskem vodstvu vse do leta 1979. Do upokojitve v letu 1972 je vodil v Celju tudi Koncertno poslovalnico, ki je bila ustanovljena že leta 1949 kot podružnica Koncertne direkcije Slovenije, kasneje pa je postala samostojna enota Glasbene šole Celje.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kunej-egon/
Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.