Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
24. avgusta 2018 je umrl Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik. Rodil se je 4. julija 1925 se je v Ponikvah.
Ciril Zlobec se je rodil v Ponikvah, občina Sežana, kot sedmi, zadnji otrok v kmečko-delavski družini. Italijansko osnovno šolo (obdobje fašizma) je obiskoval v bližnji vasi (Avber), prvo gimnazijo je opravil v Malem semenišču v Gorici (1938-1939), nadaljeval šolanje v Kopru, prav tako v Malem semenišču. Konec leta 1941 je bil iz semenišča in šole izključen, ker so odkrili, da piše pesmi v prepovedanem slovenskem jeziku in da je (po vzoru Vajevcev) ustanovil in urejal ilegalno »literarno« glasilo in vanj tudi skoraj sam pisal.
Pri sedemnajstih je bil (kot »sumljiv« slovenski mladoletnik) konfiniran v Abruzzo. Ob razpadu Italije se je vrnil domov in odšel v partizane: bil je borec, obveščevalec, organizator slovenskega šolstva, tudi sam partizanski učitelj, celo okrajni šolski nadzornik. Po vojni je v Ljubljani dokončal gimnazijske študije in (1953) diplomiral na slavistiki, se že kot študent poročil (1950), postal dvakrat oče, si služil »vsakdanji kruh« kot novinar pri Ljudski pravici, Delu, na RTV, bil kulturni in odgovorni urednik za kulturo; privabili so ga tudi v politiko, bil je dvakrat delegat Republiške ljudske skupščine, podpredsednik SZDL in, zadnja funkcija, član Predsedstva RS (1990-1992). En mandat je bil predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije (1985-1986), skupaj z Jankom Kosom je urejal literarno revijo Beseda (1952-1957), ki je bila sodno prepovedana; polnih trideset let (1969-1999) pa je bil glavni in odgovorni urednik Sodobnosti.
Ciril Zlobec je redni član štirih Akademij znanosti in umetnosti, poleg Slovenske (dva mandata, 1992-1999, tudi njen podpredsednik) še Evropske in Mediteranske ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.
Temeljna preokupacija Cirila Zlobca je bila in ostaja literatura, predvsem poezija. Njegova bibliografija (poezija, proza, esejistika, prevodi v obeh smereh) obsega okrog 115 knjižnih enot.
Zlobčeva poezija je doživela in še doživlja številne prevode. Če ne omenjamo pogostih revialnih in časopisnih objav ter radijskih oddaj, je doslej izšlo 19 knjižnih izborov iz njegove poezije; največ v italijanskem in srbskem prevodu (v obeh primer po 5 zbirk), v hrvaškem (3), v makedonskem po ena, dve v rusinskem, albanskem, češkem, romunskem in španskem prevodu. Nekatere med njimi so bile tudi nagrajene (Città dello Stretto za Vračanja na Kras, prvi knjižni prevod v italijanščino, Veselin Masleša (Sarajevo) za zbirko Nove pesmi, Disova plaketa za zbirko Svoj obraz iščoč z istočasno proglasitvijo za Jugoslovanskega pesnika leta (Čačak, 1984).
Iz Španije je prišel celo predlog za Nobelovo nagrado (1984).
Domača in mednarodna priznanja: Red dela z zlatim vencem, Zlato priznanje OF slovenskega naroda, Zlati znak svobode. Častni občan Sežane in Kanala ob Soči, častni doktor Univerze na Primorskem. Commendatore (komendnik) Republike Italije, Zvezda italijanske solidarnosti I. stopnje. Srebrni pečat mesta Trst. Razne plakete doma in v tujini …
Prispevek SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti (online).
Vir: http://www.primorci.si/osebe/zlobec-ciril/898/
Prispevala: Luana Malec, Knjižnica Koper