Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
24. junija 1987 je v Ljubljani umrl Miha Maleš, slikar, grafik, pisatelj, restavrator, urednik, založnik. Rodil se je 6. januarja 1903 v Jeranovem pri Kamniku.
Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo „zu St. Anna” (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 pričel z obiskovanjem specialne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral. Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za dekorativno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti.
Leta 1927 je s slikarjem Stanetom Cudermanom razstavljal v Jakopičevem paviljonu med 30. oktobrom in 20. novembrom 1927. Malešev del je bil skoraj povsem grafično zasnovan, Cuderman pa je v razstavil predvsem svoja olja. Kritike so bile Malešu nekoliko bolj naklonjene kot Cudermanu. Iz pričevanj je znano, da sta Maleš in Cuderman še leta 1927 živela skupaj v Kamniku, naslednje leto pa sta se razšla. Od začetka 30-let s Cudermanom ni imel več stikov.
Leta 1933 je poučeval na gimnaziji, nato pa živel kot svobodni umetnik. Deloval je kot založnik, pisec, urednik, organizator (pobudnik Četrte generacije), restavrator in umetnostni trgovec. Leta 1974 je imel retrospektivno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani, 1977 pa prejel Prešernovo nagrado. Od 1980 leta dalje je v Kamniku, na Glavnem trgu 1, odprta stalna zbirka njegovih del.
Maleš se je posvetil umetnosti pod vtisom ljudske ustvarjalnosti in vesnanov. V dvajsetih letih je gojil grafiko in v praški dobi ustvaril cikel litografij; bil je tudi mojster barvne monotipije. Njegovi risarski oziroma grafični slog izhaja iz secesije ter odmevov ekspresionizma; ponekod so vidni sledovi kubistične geometrizacije in plastične nove stvarnosti (socialno obarvane litografije), že v Pragi pa ga je pritegnila melodična linearna forma v duhu H. Matissa. Fauvistični odmevi so v tridesetih letih razvidni tudi v slikarstvu, zlasti v barvitih dekorativnih aktih, v prevojne slike pa je vnašal lirične odmeve simbolično občutene fantazijskosti s pridihom nadrealizma. Po vojni se je približal nadaljevalcem t.i. barvnega realizma (en) in intimizma, nato je ekspresivno prerejal dotedanjo ustvarjalnost ter v poznih delih znova oživljal fantastične prvine. Maleš je bil muzikalen, improvizatorsko sproščen in radoživ umetnik s smislom za dekorativnost, prežet z melanholijo, nežno erotičnostjo in poetičnostjo, zaradi katere se ga je oprijela oznaka Ivana Vavpotiča „slikajoči pesnik”. Čuteče se je odzival na intimnost, lepoto in dinamiko življenja. Motiviko je črpal iz skrivnosti čustvujočih deklic, slikal portrete (avtoportreti), cvetje, živali, krajino (ljubljanski Tivoli), religiozne in folklorne motive, domače in velemestne prizore ter vedute.
Izdal je knjigo Rdeče lučke ali risbe o ljubezni (1929, 1976) in več knjižnih albumov izvirnih grafik (Golnik, 1935; Sence ali knjiga lesorezov in linorezov, 1936; Slavni Slovenci, 1938; 5 zvezkov Izvirne grafike, 1944-45; Makedonija, 1953; Jadranski motivi, 1961). Ustvaril je vrsto liričnih, na ritmični liniji in simboliki temelječih ilustracij (K. H. macha, Maj, 1939; Prešeren, Sonetni venec, 1937, 1959). V letih 1936-45 je izdajal prvo slovensko revijo za sodobno likovno ustvarjalnost Umetnost. Eksperimentiral je z grafičnimi tehnikami (razpršilnica), poslikaval cerkve (Cirkvena in Voćin na Hrvaškem, 1932, uničeno) in keramiko, oblikoval slikana okna ter knjižne opreme in ekslibrise. Bil je ena najplodovitejših (čez 1200 slike, čez 3500 risb in grafik) in najbolj opaženih osebnosti slovenskega likovnega življenja. V igrivi stilizaciji je stapljal folklorno tradicijo s svetovljansko kultiviranostjo. Pomemben je kot pionir slovenske grafike (ob Božidarju Jakcu), kot popularizator umetnosti in še posebej, ker je med vojnama v tedaj prevladujočo navezanost na germanska izhodišča začel vnašati bolj sproščene pariške pobude.
Ob 750-letnici prve omembe Kamnika v pisnih virih je mestu daroval 2634 svojih svojih umetniških del. Od leta 1979 so na ogled v Galeriji Miha Maleš, ki deluje kot enota Medobčinskega muzeja Kamnik.
Delo: Slike: Dekle z vrčem, 1934, Spomin na Benetke, 1936, Otroci in sedeči ženski akt, obe 1938 (vse MG LJubljana); Tivoli, 1940; Okupacija 1934, 1934, Večerne igre, 1970 (obe Galerija – zbirka Miha Maleš, Kamnik);
Grafike cikla lesorezov Obrazi iz sanj, 1923-24, in litogravur Pariški cikel, 1951; litografije Una cum uno. 1926; Visoka pesem in Kino, obe 1927; Nočne ptice, 1955.
Vir: http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/83
Priporočamo:
– Galerija Miha Maleš (Kamnik)
– Galerija Maleš (Zgornja Rečica pri Laškem)
