Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
25. avgusta 1857 se je v Ivanovcih rodil Franc (Kodila) Ivanocy ali Ferenc Ivanoci (tudi Franc Ivanoci, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj. Umrl je 29. avgusta 1913 v Tišini.
Franc Ivanocy kot edinec malega posestnika Adama Kodile in Rozalije Hujs, je obiskoval šolo v rojstnem kraju, s pomočjo župnika M. Sisekija je bil brezplačno sprejet v Kelcz-Adelfyjevo sirotišnico v Kőszegu (1868), kjer je spremenil rodbinsko ime Kodela v Ivanóczy (Ivanoci) iz spoštovanja do odličnih duhovnikov-rojakov tega imena. Tu je pod vodstvom benediktincev dokončal osnovno šolo in nižjo gimnazijo (1875), višje štiri razrede v treh letih v Sombotelju (1878) ter bogoslovje v centralnem semenišču v Budimpešti, bil v Győru 1882 posvečen v duhovnika, eno leto kaplanoval v Murski Soboti, 1883 postal prefekt v somboteljskem semenišču, 1884 profesor dogmatike. Leta 1885 je doktoriral z madžarsko disertacijo o svetem pismu in klinopisnih spomenikih. Prijateljsko mu naklonjeni škof Kornél Hidasy ga je 1885 imenoval za člana izpraševalne komisije za srednješolske profesorje, od marca 1889 do smrti je deloval na Tišini kot župnik, bil od 1893 dekan in šolski nadzornik sombotelskega okraja, 1907 ga je kralj imenoval za častnega kanonika.
Ivanocy je bil predvsem vnet duhovnik: popolnoma je prenovil tišinsko cerkev, oskrbel nove zvonove in orgle ter dvignil cerkveno petje; spisal je knjižico Pobožnost Srca Jezušovega (1892), priredil novo izdajo med katoliškimi Prekmurci najbolj razširjene Molitvene knige (Radgona, 1904), ustanovil Društvo najsvetlejšega Srca Jezušovoga (1895), ki izdaja od 1904 Kalendar z nabožno, praktično, pripovedno in narodopisno vsebino, z njegovim sodelovanjem se je 1906 ustanovil nabožni mesečnik Nevtepeno poprijeta Devica Marija, zmožna Gospa vogrska pod uredništvom J. Klekla, s pomočjo Petera Kolarja je izdal za normalne šole prevod Gerelyjeve Male biblie z kejpami ali Zgodbe zveličanja za malo dečico (za I.—II. razred, Sombotel, 1897, 2. nat. 1898; za III.—V. razred 1898) ter širil med ljudstvo nabožne knjige, posebno Mohorjeve. Živahno se je udeleževal političnega življenja; proti liberalni stranki je pri volitvah 1892 podpiral narodno stranko.
– Pobozsnoszt szrcza Jezusovoga
– Mála biblia z kejpami ali zgodba zvelicsanya za malo decsiczo
– Drustvo najszvetejsoga szrcza Jezusovoga
– A szentirás és az ékiratos emlékek. Szombathely, 1885. (doktorska
disertacija)
Literatura
Szinnyei J. (1897). Magyar írók élete és munkái.
Trstenjak, A. (2006) Slovenci na Ogrskem. Narodopisna in književna črtica. Objava Arhivskih Virov.
Novak, V. (1937). Dr. Franc Ivanocy, preroditelj Slovenske krajine.
Smej, J.(1975). Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga.
Ivanocyjev simpozij v Rimu., (1985)
Vir: http://www.pomurci.si/Default.aspx?id=580
Priporočamo tudi: dr. Franc Ivanocy, prekmurski narodni buditelj
