skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

26. novembra 1904 je v Motniku umrl Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
26. novembra 1904 je v Motniku umrl Gašper Križnik, slovenski etnolog in jezikoslovec. Rodil se je 5. januarja 1848 v Motniku.

Gašper Križnik se je rodil 5. januarja 1848 kot prvi otrok siromašnih kmečkih staršev na Beli št. 3 pri Motniku. Rojstna hiša, po domače pri „Španu” stoji med ruševinamu motniškega gradu in farno cerkvijo sv. Jurija ter podružnično cerkvijo sv. Magdalene. Že leta 1850 se je to naselje preimenovalo v Zgornji Motnik. Hiša v kateri še vedno živijo potomci njegovega brata, ima sedaj številko Motnik 28.

Gašper Križnik ni hodil v šolo, ampak se je sam naučil pisati in brati. Sam v pismu omenja, da je bil samouk in da so ga vzgajale knjige in revije. V Motniku je takrat bila organizirana šola, vendar jo je bilo treba plačevati, za kar pa ni na revni kmetiji ni bilo denarja. Že v mladosti je Križnik, morda pod vplivom motniškega učitelja Franceta Sajovica, začel izpisovati stare motniške listine, zbirati slovstveno folkloro in zapisovati ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in šege trga Motnik in njegove okolice. V Motniku se je priučil čevljarskega poklica, ki ga je pogosto opravljal po hišah na gorskih kmetijah, kjer so bile številne kmečke družine. Znan je bil kot dober čevljar, ki je znal narediti tudi nove čevlje in škornje. Ker je zaslužek zadoščal le za preživetje, je čevljarsko delo dopolnjeval z zbiranjem pesmi in pripovedk, zgodovinskih podatkov, izvorov imen, skratka zapisal je vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Za zapise, ki jih je dobival je le redko dobival plačilo. Zbrano gradivo je v pošiljal različnim ustanovam, ki so v njegovem času zbirale in objavljale narodno blago, največ pa Slovenski matici, ki je bila kot društvo za izdajanje znanstvenih in leposlovnih del ustanovljena leta 1864. Bil je tudi član zagrebškega Društva za povestnicu jugoslavensku (hr), ki je bilo predhodnik 1866 ustanovljene Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (danes Hrvaška akademija znanosti in umetnosti). Dopisoval si je z različnimi pomembnimi posamezniki s področja jezikoslovja, zgodovine in etnologije, med drugimi tudi s poljskim jezikoslovcem francoskega rodu dr. Janom Baudoinom de Courtenayjem (1845-1929), črnogorskim zbirateljem slovanskih šeg in navad dr. Baltazarjem Bogišićem (hr) (1834-1908), zgodovinarjem Francem Schumijem (1848-1916) in dr. Karlom Štrekljem (1859-1912). Prve zapise ljudskih pesmi je Slovenski matici poslal potem, ko je novembra 1868 v Kmetijskih in rokodelskih novicah prebral pobudo za zbiranje tovrstnega ljudskega gradiva. Svoje zapise je objavljal tudi v raznih časopisih. Tako je bil v letu 1869 v 25. številki Kmetijskih in rokodelskih novicah objavljen njegov prvi prispevek o Motniku. Leta 1874 je v Celovcu izdal v samozaložbi pod psevdonimom Podšavniški skromno knjižico Slovenske pripovedke iz Motnika na šestnajstih straneh, pisano v domačem narečju, tako kot je poslušal govorico domačinov in pripovedovalcev. Psevdonim Podšavniški si je izbral po vrhu Ščavnice na Menini nad Motnikom. Časopis Slovenski narod je v 85. številki (16. april) objavil izdajo te knjžice, po ceni 10 krajcarjev. Kljub zelo nizki ceni, je bilo prodanih le malo knjižic, saj takrat niso znali ceniti njegovega dela.

 

Olvasás tovább

Fotó galéria

Szűrési lehetőségek

Keresés

Tartalom típus

Kategória
Kategória
Kategória
Kategória
Kategória

Régió választása


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.