Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
29./30. septembra 1837 se je v Murskih Petrovcih rodil Imre (Emerik) Augustič pl. Razdrtovski (madž. razdertai Agustich Imre). Umrl je 17. julija 1879 v Budimpešti.
Imre (tudi Emerik, Mirko) Agustič (tudi Agustich, Augustič, Augustić, Augustich, Agostich, Augusztich, Avgustinčič), ki je izhajal iz plemiške družine, je šest razredov gimnazije med letoma 1848 in 1854 končal v Szombathelyu, nato pa se vrnil v domači kraj. Pri sedemnajstih letih se je kot oskrbnik zaposlil na nekaterih gospodarskih posestvih; najprej leto in pol pri grofu Szapáryju v Murski Soboti, potem tri leta pri Batthyányjevi vdovi v Oroszlámosu pri Szegedu in še tri ali štiri leta na Dolnjem Seniku pri isti gospodi. Tam se je kot samouk naučil stenografije, potem pa odšel v Budimpešto, kjer je opravil stenografski izpit.
Odločilnega pomena zanj je bilo, da je dobil službo stenografa v tamkajšnjem državnem zboru, kjer je nato ostal 15 let, vse do smrti. V tem času je intenzivno deloval tudi v kulturni sferi, saj je objavljal različne članke v več časopisih – v Gazdasági Lapok (Gospodarski list, objavljal 1866), Fővárosi Lapok (Prestolnični list, objavljal 1867), Szegedi Híradó (Segedski poročevalec, objavljal 1863 – 1869), Vasárnapi Újság (Nedeljski časopis, 1859 – 1877), Magyar Újság (Madžarski časopis, objavljal 1869), Aradi Alföld (Aradska ravnica, objavljal 1871-1872), Egyetértés (Složnost). Hkrati je prevajal leposlovje iz francoščine v madžarščino, predstavljal francoske pisatelje, pisal pripovedno prozo v madžarščini, prav tako pa v madžarščino prevedel vsaj dve prekmurski ljudski pripovedki (Bolni lev in V pekel ga nesi). Pripravljal naj bi tudi madžarsko-slovensko slovnico in slovar, ki pa sta ostala v rokopisu. Sredi 70. let je madžarsko kulturno sceno zapustil in se vključil v družbeno-politično in kulturno življenje v Prekmurju. Tako je dvakrat kandidiral za državnozborskega poslanca v murskosoboškem okraju (1875 in 1878), toda obakrat brez uspeha. 15. septembra 1875 pa je začel v Budimpešti izdajati tudi prvi prekmurski časopis Prijatel. Časopis je dve leti izhajal kot mesečnik v madžarskem črkopisu s podnaslovom Znanoszt razserjüvajôcse meszecsne novine, potem pa kot polmesečnik v gajici. Temeljni namen izdajanja časopisa je bil prosvetiteljski, saj je Agustič želel bralcem med Rabo in Muro ponuditi raznovrstne informacije in jih tudi narodnostno in kulturno informirati. Zadnja številka je izšla dva dni pred Agustičevo smrtjo. Z izdajanjem časopisa si je prizadeval tako za občutek povezanosti Prekmurcev s Slovenci onkraj Mure kakor tudi za njihovo pravico do narodnostnega obstoja, lastnega jezika ter duhovnega in materialnega razvoja.
Hrvaška publicistika je Agustiča še pred nedavnim – tako v Hrvatski Enciklopediji 1941 inEnciklopediji Jugoslavije 1955 – prištevala med gradiščanske Hrvate.
Dela:
Vasmegyei Naptár (koledar Železne županije, sourednik), 1865.
A polgári házasság (Civilni zakon), Budapest, 1868.
Na preletnyek vecsnoga szpômenka vrêdnoga 15-toga márciusa 1848, Budapest, 1875.
Prijátel: znanoszt razserjüvajôcse meszecsne novine (urednik). Budapest, 1875-1879.
Návuk vogrskoga jezika, Budapest, 1876 – prekmurski prevod slovnice madžarskega jezika.
Prirodopis s kepami za národne šole, Budapest, 1878 – učbenik v prekmurščini za spoznavanje narave.
Trstenjak, A. (1901). Imre Agustich (Augustič). Ogrski Slovenci III. Ljubljanski zvon, 313-316.
Ftičar, J. (1966). Slovenci na levi in desni strani Mure in njihovi kulturni stiki (do 1919). V F. Zadravec (Ur.), Panonski zbornik (str. 117 – 131). Murska Sobota: Pomurska založba.
Novak, V. (1976). Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, str. 81-84.
Barbarič, Š. (1985). Slovensko-madžarski publicist Imre Agustič. Časopis za zgodovino in narodopisje, 56 (2), 212-221.
Šebjanič, F. (1987). Augustič Imre. Enciklopedija Slovenije 1 (A-Ca, str. 131). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Just, F. (2003). Besede iz Porabja, besede za Porabje: pregled slovstva pri porabskih Slovencih. Murska Sobota: Franc-Franc.
Just, F. (2006). Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje (str. 11-20). Murska Sobota: Franc-Franc.
Ulčnik, N. (2009). Začetki prekmurskega časopisja: besedje Agustičevega časopisa Prijatel. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Narat, J. (2013). Agustič (Agustich, Augustič, Augustich), Imre (Emerik, Mirko), plemeniti Razdrtovski. V B. Šterbenc Svetina (Ur.), Novi slovenski biografski leksikon (str. 91-93). Ljubljana: Založba ZRC.
Prispevala: Knjižnica Murska Sobota
Priporočamo tudi:
Prijátel – za szlovenszke domorodce med Mürov ino Rábov