Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
6. februarja 1852 je v Celovcu umrl Jakob Zupan, duhovnik, jezikoslovec, prevajalec in pesnik. Rodil se je 4. julija 1785 na Prevojah pri Šentvidu.
Zupan je leta 1806 v Ljubljani končal študij teologije in bil 1809 posvečen, nato je nastopil službo kaplana v Šmarju pri Ljubljani. Od 1815 je bil na ljubljanskem bogoslovju profesor za staro zavezo na liceju pa je poučeval orientalske jezike. Zaradi svojih nazorov o Rimokatoliški cerkvi in odkritega panslavizma ter nerednega opravljanja duhovniške in profesorske službe je prišel v spor s cerkvenimi in prosvetnimi oblastmi ter bil 1835 prisilno upokojen in pregnan v Celovec.
Zupan je prevajal sveto pismo, pisal o slovenski etnologiji, se ukvarjal z zgodovino, raziskoval glagolijaštvo ter zbiral in objavljal ljudske pregovore, katerih je zbral in objavil okoli 500. Odločno je bil proti metelčici in tako posredno podprl F. Prešerna in M. Čopa.
Zupanova prva pesem je bila objavljena leta 1828 v Illyrisches Blattu. Največ, preko 100 pesmi, pa je objavil v prvih treh zvezkih Krajnske čbelice, katero je tudi sam pomagal ustanoviti in bil njen sourednik. Krajše pesmi je povezoval v cikle (Krajnski Plutarčik, Krajnski Nestorček). Sicer pa je bilo za doktorja teologije znana še ena posebnost, da je svoje pesmi pisal brez črk c in s.
Prevajal je srbohrvaške ljudske pesmi in nemške gazele. V prevodih je bil precej samovoljen. Uvajal je preživete jezikovne oblike, veliko uporabljal druge slovanske besede ter sam ustvarjal nove izraze. Tako njegove pesmi kakor tudi prevodi so bili dostikrat nerazumljivi. Svoje čudaške jezikovne nazore je razložil v sonetu Krajnec dolžen hrovatenja (1831). Zupanove poglede na jezik in književnost so spodbudili F. Prešerna k pisanju satiričnih verzov na njegov račun: Ptujo besedarjem in Pevcu brez s in brez c.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jakob_Zupan
Priporočamo tudi: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi880078/
