Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
7. maja 1866 se je na Šentviški Gori rodil Ivan Laharnar, organist in skladatelj. Umrl je 27. decembra 1944 na Šentviški Gori.
Laharnar, sin posestnika in gostilničarja, je nadarjenost za glasbo pokazal že v osnovni šoli. Njegov prvi učitelj je bil domači župnik Franc Ilovar, za nadaljnjo glasbeno izobrazbo pa sta poskrbela župnik Adolf Hermelj iz Šebrelj in kaplan, zbiralec ljudskih pesmi ter skladatelj Ivan Kokošar, ki je tedaj služboval v Cerknem. Prvi ga je učil osnov glasbe in orglanja, drugi kontrapunkta, modulacije in drugih pomožnih predmetov. Laharnar, ki je z učenjem začel leta 1881, je čez dve leti že postal organist v domači cerkvi, z dvajsetimi leti pa je pričel voditi tudi domači pevski zbor. Na pobudo Hermelja se je lotil tudi skladanja. Od leta 1885 do smrti je zložil okrog 600 skladb, večinoma cerkvene narave. Največ je kratkih vokalnih del, spisal pa je tudi nekaj daljših cerkvenih del, med katerimi je največji uspeh požela maša »Ora pro nobis«, ki jo je zložil leta 1892 ob 700-letnici domače fare. Dela je objavljal v številnih tedanjih glasbenih revijah in zbirkah, največ pri Goriški Mohorjevi družbi in v okviru Ceciljanskega društva, katerega goreč privrženec je bil. Z Danilom Fajgljem in Kokošarjem je sodeloval tudi pri zbiranju starih cerkvenih in ljudskih pesmi, ob tem pa je še vedno orglal, vodil več cerkvenih in posvetnih zborov ter skrbel za domačo kmetijo, gostilno in trgovino, za krajši čas pa je bil tudi župan rojstne vasi. Tu je konec leta 1944, v času najhujše nemške ofenzive, tudi umrl.
Številna Laharnarjeva vokalna dela so v zborovskem ustvarjanju močno prisotna še danes, domačini pa so v spomin na njegovo bogato glasbeno ustvarjalnost in v zahvalo za razmah zborovske dejavnosti na Šentviški planoti po njem poimenovali domači pevski zbor in folklorno skupino.
Maša „Ora pro nobis”, Ceciljansko društvo za goriško nadškofijo, Šentviška Gora 1893
Sveta maša V ponižnosti klečimo, Ljubljana 1887, 1908
Vladar vesoljstva, Delo XV., sveta maša za mešani zbor, Ljubljana 1932
Gorski odmevi 1. in 2. zv., Ljubljana 1908
Gorske cvetlice za četvero in petero mešanih glasov, Ljubljana 1891, 1908
Velikonočne pesmi za mešani zbor, Ljubljana 1888, 1908
Marijine pesmi za mešani zbor z orglami, Gorica 1922
Litanije in odpevi v čast Srcu Jezusovemu, Videm 1934
Tebe Boga hvalimo, Za mešani zbor z orglami, Gorica 1934
Missa pro definctis ad duas voces aequalis organo comitante, Ljubljana 1903
Planinske pesmi za sopran, alt, tenor in bas, 1. in 2. zv., Ljubljana 1908
Pomladanski odmevi, Ljubljana 1892, 1908
Planinke, Ljubljana 1903, 1908
Šmarnične pesmi za sopran, alt, tenor in bas, Ljubljana 1889, 1908
Odpevi k lavretanskim litanijam za mešani zbor, Gorica 1933
9 obhajilnih pesmi, Delo XXVI, Ljubljana 1941
Glas s Tolminskega o naših Gallusih-Petelinih, Gallusov zbornik, 1991, str. 173
Literatura
Z. Harej: Skladatelj Laharnar, ki ga premalo poznamo, Koledar Goriške Mohorjeve družbe 1969, Gorica 1969, str. 73-76
Primorski slovenski biografski leksikon, 9. zvezek, Gorica 1983
I. Podgornik: Življenje in delo Ivana Laharnarja I., Goriški letnik 15/16, 1988/89, str. 169-198
I. Podgornik, Življenje in delo Ivana Laharnarja II., Goriški letnik 17, 1990, str, 57-100
I. Podgornik, Življenje in delo Ivana Laharnarja III., Goriški letnik 20/21, 1993/94, str.105-121
K. Ozebek: Naši pomembni rojaki, Zbornik Šentviške planote, Šentviška Gora 1992, str. 85-95
M. Pirnik: Tolminski skladatelj Ivan Laharnar ob desetletnici smrti, Slovenski Jadran 3 (1954), št. 53
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/laharnar-ivan/