Prve deportacije Judov v Prekmurju so potekale od 2. do 27. aprila 1944, ko je bilo iz Lendave, Beltincev, Murske Sobote in okoliških vasi izgnanih okoli 330 Judov. Za soboške Jude je bil usoden 26. april 1944, ko so jih iz tamkajšnje sinagoge odpeljali v Čakovec, od tam v Nagykanizso in dalje v Birkenau in Auschwitz.
Prvemu valu deportacij, v katerem je bilo prizanešeno tistim Judom, ki so se prej prekrstili v krščansko vero in Judom z revizionističnimi zaslugami za Madžarsko, je drugi val sledil v začetku maja 1944, tretji 20. oktobra in novembra še zadnji, ki je zajel še tiste, ki so prej izostali.
V spomin na ta travmatični dogodek prejšnjega stoletja opominja tudi spominsko obeležje, posvečeno izgonu judovske skupnosti iz Prekmurja, Pozabljeni kovček. Obeležje je leta 2010 ob mednarodnem dnevu spomina žrtve holokavsta 27. januarja postavil ZRC SAZU na železniški postaji v Murski Soboti kot spomin na vse Jude, ki so bili leta 1944 deportirani v taborišče Auschwitz-Birkenau. Obeležje poleg kovčka sestavlja še klop z napisom V SPOMIN NA IZGNANE IN UMORJENE JUDE PREKMURJA APRIL – NOVEMBER 1944, kajti prav v tem času so, kot omenjeno zgoraj, potekale deportacije Judov iz Prekmurja. Nazaj se je vrnila le peščica.
Kovček ponazarja prtljago, ki so jo lahko vzeli s seboj (le 20 kg), vendar so bili ti „kovčki” zaplenjeni in pozabljeni že na prvi postaji dolge poti v trpljenje in smrt.
Spominsko obeležje je zasnoval akademski slikar Sandi Červek, izdelal pa kipar Mirko Bratuša.
Literatura:
Köleš, Tomo. Kovček našel svoj dom, Vestnik, letn. 62, št. 5 (4. 2. 2010), str. 10.
Toš, Marjan. Zgodovinski spomin na prekmurske Jude. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012.
