V okviru 7. Domfesta, ki je bil, 21. oktobra 2022, v Celju sta bili podeljeni Goropevškovi nagradi za izjemne uspehe na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah. Nagrado podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Goropevškovo priznanje za leto 2022 je prejel Silvo Grmovšek za prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva, ki se izkazuje z njegovim uspešnim delom na področju vodenja in razvoja domoznanske dejavnosti, publiciranjem ter z drugimi oblikami promocije v lokalnem in širšem okolju ter za njegov prispevek h krepitvi ugleda domoznancev v
strokovni in širši javnosti.
Silvo Grmovšek, bibliotekar specialist, je domoznanski dejavnosti zavezan več kot dve desetletji. Po opravljeni diplomi iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1981 je vrsto let deloval kot urednik internih glasil velenjskih podjetij, Rudarskega šolskega centra Velenje in Elektrokovinarske opreme Velenje. Bil je tudi novinar pri časopisu Delo in nato uradnik na Uradu za negospodarske dejavnosti Mestne občine Velenje.
V Knjižnici Velenje se je zaposlil leta 1997, kjer je kasneje postal vodja domoznanskega oddelka, v okviru katerega je vzpostavil in oblikoval domoznansko zbirko. Z uspešnim in inovativnim delom je razvijal in obogatil domoznanski oddelek, ki je danes prepoznan v lokalnem in širšem okolju. S prenosom svojih znanj in izkušenj je odličen mentor mlajšim strokovnim sodelavcem.
Več …
Goropevškovo listino za leto 2022 je prejel Vili Rezman za prispevek k razvoju in uveljavljanju domoznanstva, ki ga uresničuje v dolgoletnem partnerstvu s knjižnicami in drugimi kulturnimi ustanovami.
Vili Rezman, nekdanji srednješolski profesor, poslanec in župan Ruš, je spiritus agens domoznanske dejavnosti v Rušah. Kot neutrudni raziskovalec lokalne zgodovine, kulture in pomembnih posameznikov je znatno prispeval k poznavanju ruške preteklosti, k njeni prepoznavnosti in promociji ter tako Ruše in Rušam bližnje kraje umestil v raziskovalno sfero slovenske zgodovine. Z ustanovitvijo društva Lira in z vzpostavitvijo Lirine založbe je položil temelje raziskovanju ruške zgodovine, kulture in kulturne dediščine, strokovnemu in znanstvenemu publiciranju v kraju ter promociji in širši prepoznavnosti lokalnega okolja. Ruše z okolico so zaradi njegove prizadevnosti, raziskovalne strasti in ljubezni do kraja, ki mu ostaja zvest vse od rojstva, dobile pomembno mesto v slovenski zgodovini. S številnimi monografijami, ki jih je bodisi napisal sam bodisi v soavtorstvu, je osvetlil številne, za kraj neizmerno pomembne zgodovinske, umetnostnozgodovinske in kulturne tematike. Ob tem velja poudariti, da mu je uspelo k raziskovanju ruške preteklosti in kulturne dediščine pritegniti mnoge mlade znanstvenike in raziskovalce, s čimer jim je ponudil možnost uveljavitve tudi na tem področju.
Več …
Na podelitvi sta nastopila prvakinja SNG Opera in balet Maribor in prejemnica nagrade Prešernovega sklada Andreja Zakonjšek Krt ter Primož Krt.
