17. junija 1992 je sodišče v Ljubljani vpisalo v register novo podjetje Slovenske železnice Ljubljana. Novo ime se uporablja od 23.7.1992. Mesec prej, 10.6.1992, je generalna skupščina Mednarodne železniške zveze (UIC) Slovenske železnice sprejela kot članico te organizacije. Takoj po sprejemu v UIC so začeli vozila oznaevati z novimi oznakami SŽ in kodo 79. Po Enciklopediji Slovenije so Slovenske železnice 1994 postale delniška družba za opravljanje železniškega prometa, 2003 pa je nastal Holding Slovenske železnice, d.o.o. Sedaj se ime podjetja glasi Slovenske železnice d.o.o.
Podjetje Slovenske železnice, d.o.o. sestavljajo podjetja: SŽ – Potniški promet, d.o.o., SŽ – Tovorni promet, d.o.o., SŽ – Infrastruktura, d.o.o. Slednje izvaja storitve, ki zajemajo oživljanje železniških postaj ter ponudbo dodatnih dejavnosti, s katerimi naj železniški potniški promet postane hrbtenica javnega potniškega prometa. Slovenske železnice so prevoznik v tovornem in potniškem prometu ter upravljavec železniške infrastrukture, pristojen za pripravo strokovnih podlag za razvojne projekte in pripravo letnih načrtov investicij in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, izdelavo programa omrežja ter pobiranje uporabnine. Država je stoodstotni lastnik in ustanovitelj Slovenskih železnic ter Javne agencije za železniški promet.
Do leta 1991 smo se naši predniki in nekateri od nas še vozili z vlaki Jugoslovanskih železnic. Od 1929 do 1941 so delovale Jugoslovanske državne železnice, pred tem pa Državne železnice Kraljevine SHS. V stari avstrijski monarhiji, vse od leta 1846, so skozi naše kraje in mesta potovali vlaki Južnih državnih železnic. Družba Južnih državnih železnic je bila ustanovljena 23.9.1858, 1884 pa so zaradi podržavljenja zadolženih zasebnih železnic, ki so prišle pod državno pristojnost, ustanovili še Cesarsko kraljeve avstrijske državne železnice.
Po razpadu Avstro-Ogrske 1918 so se v državah naslednicah nekdanji deli avstrijskih železnic integrirali ali preimenovali v nacionalne železnice: na našem prostoru so to postale Državne železnice Kraljevine SHS.
14. novembra 1918 so v Ljubljani ustanovili Ravnateljstvo državnih železnic, ki je bilo podrejeno vladi, pristojno pa za vse državne in zasebne lokalne proge na Slovenskem, ki so bile do tedaj v pristojnosti Ravnateljstva državnih železnic v Trstu in Beljaku. Uredba o organizaciji in formaciji železnic v Kraljevini SHS je leta 1920 upravo državnih in lokalnih železniških prog na Slovenskem dodelila Direkciji državnih železnic v Zagrebu, v Ljubljani je deloval le inšpektorat za državno železnico.
1923 je prišlo do podržavljenja prog Južne železnice. Minister za promet je decembra 1923 ustanovil Direkcijo državnih železnic v Ljubljani, ki je začela delovati 1.1.1924, podrejena je bila Generalni direkciji državnih železnic. Novoustanovljena direkcija je prevzela v upravo vse proge na slovenskem delu Kraljevine SHS in dele prog, ki so se nadaljevale na Hrvaško – do Zaprešiča, Karlovca in Kotoribe.
1929 se zgodi preimenovanje v Jugoslovanske državne železnice (JDŽ) v novo imenovani Kraljevini Jugoslaviji.
Med 1941 in 1945 so proge na Gorenjskem in Koroškem priključili direkciji nemških železnic v Beljaku, druge na nemškem okupacijskem območju pa direkciji na Dunaju. Direkcija madžarskih državnih železnic v Szombathelyju je prevzela železniške proge v Prekmurju. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je delovala pod upravo italijanskih državnih železnic in pod nadzorom Delegacije vzhodnih železnic ter upravljala železniške proge v Ljubljanski pokrajini.Po kapitulaciji Italije so te proge prešle pod direkcijo v Beljaku. Septembra 1943 je bilo ustanovljen poveljstvo nemških železnic v Ljubljani. Na Hrvaškem in v Srbiji so ustanovili vsak svoje državne železnice.
16.5.1945 – Direkcija državnih železnic Ljubljana je nadaljevala delo. Junija 1945 je prišlo do preimenovanja v Jugoslovenske državne železnice Uprava Ljubljana, 1947 pa se imenuje Glavna direkcija eksploatacije železnic Ljubljana. Bila je podrejena centralni upravi jugoslovanskih državnih železnic. 1952 se je tekom uvajanja samoupravljanja podjetje preimenovalo v Jugoslovanske železnice (JŽ).
1954 so v sklopu direkcije ustanovili Železniško transportno podjetje, 1961 pa Skupnost železniških podjetij Ljubljana, ki se je 1965 preimenovala v Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana (ZŽTP). Od 1973 do 1992 je delovalo Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana, ki je združevalo 13 enovitih delovnih organizacij in tri delovne organizacije s 36 tozdi. 26.6.1991 velja za začetek delovanja ŽG Ljubljana kot samostojnih železnic.
V okviru Slovenskih železnic deluje tudi Železniški muzej na Parmovi ulici 35, ki nam s svojimi zbirkami ponuja pogled v preteklost železniškega prometa na Slovenskem. Nahaja se v nekdanji kurilnici. Muzej, ki je začel nastajati že v šestdesetih letih 20. stoletja, v glavnem muzejskem prostoru – rotundi predstavlja zbirko parnih lokomotiv in drugih muzejskih vozil, v pomožnem objektu pa so: scena prometnega urada iz časov Avstro-Ogrske, tirna polja, 7 zemljevidov železniškega omrežja skozi čas, naprave za prenos sporočil, uniforme in pripomočki železničarjev ter signalnovarstvene naprave. Imajo tudi majhno likovno galerijo.
Literatura:
– Orbanič, J.: Osamosvojitev Slovenskih železnic. (zbirka Tiri in čas ; 9). Ljubljana : SŽ in Železniški muzej, Železniška tiskarna Ljubljana, 1997.
– Rustja, K.: Slovenske železnice. Geslo v: Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek (Slovenska n – Sz), str. 22 – 24. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1998.