Kosovelov dom – Kulturni center Krasa omogoča prireditve v veliki dvorani s 437 sedeži, ki ob velikem odru, izredni akustiki in sodobni tehniki nudi udobje in omogoča izjemno sprejemanje vsakršnih dogodkov (gledaliških predstav, koncertov, filmskih predstav …).
Kosovelov dom Sežana (ki se je najprej imenoval Kulturni dom Srečka Kosovela, nato Kulturni center Srečka Kosovela), so pričeli zidati leta 1979 po zasnovi in projektih skupine Kras. To je bila družba petih uglednih prodornih arhitektov, ki so jo sestavljali Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar, Marko Dekleva, Egon Vatovec in Mladen Merčina. Na podlagi izjemnega pomena, ki ga ima v razvoju regije središče kulture na Krasu in v Brkinih, je bila izbrana tudi umestitev v samo središče Sežane, ki do izgradnje tega objekta ni imela oblikovane mestne podobe.
Pobudnik gradnje kulturnega centra in oče današnjega KDS je g. Boris Bernetič, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predsednik skupščine občine Sežana.
Prvi direktor doma je bil g. Marjan Suša, ki je dom vodil od odprtja 1991 do 1996. Za njim je vodenje prevzel g. Aleksander Peršolja kot vršilec dolžnosti direktorja do leta 2001, ko je krmilo prevzel g. Gojmir Lešnjak – Gojc. Od oktobra 2011 do konca septembra 2012 je bil v. d. direktorja g. Pavle Plahutnik, od 1. oktobra 2012 pa zavod vodi ga. Nina Ukmar.
Kulturni dom Srečka Kosovela je bil odprt leta 1991, čeravno še ni bil dokončan. Konec zidave je Kosovelov dom Sežana učakal leta 2009, torej po tridesetih letih, ko je bila dokončana in opremljena še zadnja, Srednja dvorana.
Poletni amfiteater, ki sprejme do 1.000 obiskovalcev, je vsestransko uporaben, predvsem pa v njem zaživijo dogodki, prirejeni za odprto prizorišče. Skratka, Kosovelov dom Sežana je že doslej dokazal svojo vsestransko uporabnost, smotrno prostorsko razporeditev in funkcionalnost, tako da poleg prireditev, kot je Vilenica, odpira možnosti tudi za druge domače in mednarodne manifestacije.
Kosovelov dom Sežana – kulturni center Krasa je kulturni center, ki v prvi vrsti ponuja najrazličnejše kulturne prireditve, ob tem pa omogoča tudi poslovne in turistične storitve. Ima štiri prireditvene prostore (3 dvorane in zunanji amfiteater), zvočno snemalnico, delavnico za vzdrževanje in tri razstaviščne prostore. S svojimi zmogljivostmi nudi koncertno in gledališko dejavnost, filmske predstave, razstavno in večpredstavnostno dejavnost, možnost prirejanje kongresnih dogodkov in drugih prireditev. Dom ima zaradi svoje geografske lege pomembno funkcijo pri zagotavljanju kulturnih dobrin prvenstveno prebivalcem Krasa pa tudi Brkinov, sekundarno pa tudi širši regiji skladno z vizijo enotnega slovenskega kulturnega prostora – od Furlanije in Benečije pa do Ilirske Bistrice in Kopra.
Ob Veliki dvorani in Srednji dvorani imamo še Pomladno dvorano, ki sprejme 60 obiskovalcev in je namenjena otroškemu programu, služi pa tudi kot baletni in plesni vadbeni prostor.
Leta 2009 smo zgradili s pomočjo evropskih in občinskih sredstev ter sredstev Ministrstva za kulturo RS še Srednjo dvorano (multifunkcijsko dvorano), ki deluje kot TV studio, koncertni prostor, plesni ali gledališki oder, skratka, je vsestransko uporaben prostor za komorne dogodke … Dvorana sprejme do 150 obiskovalcev.
